ponedeljek, 28. oktober 2013

Srebro - skriti dragulj prihodnosti

Že od nekdaj je bilo srebro poleg zlata najpomembnejše menjalno sredstvo. To dokazuje tudi njegovo latinsko ime 'Argentum' kar pomeni 'denar'. Poleg zlate podlage, je imel dolar v preteklosti tudi t.i. srebrno podlago. To je pomenilo, da je vsak, ki je imel v posesti dolar, ki je bil izdan z podlago v srebru, tudi imel možnost le tega zamenjati v srebro. Zaradi njegove pomembnosti in prehitrega razvrednotenja dolarja, pa so zamenljivost dolarjev za srebro zelo hitro ukinili. Spodaj je slika dolarja izdanega leta 1935 s pokritostjo v srebru.
Srebrni dolar denar z realno vrednostjo.

V zadnjih desetih letih, dobiva srebro popolnoma nov sijaj. Izjemno se je povečala industrijska uporaba srebra, saj si dejansko modernega načina življenja ne moremo predstavljati brez naprav, ki vsebujejo srebro, kot obvezno surovino. Naj gre za uporabo srebra v elektroniki, pametnih telefonih, čipih kreditnih kartic, kozmetiki, medicini, vesoljski tehnologiji, zrcalih, stikalih, avtomobilski in letalski industriji. Prav tako se je zaradi začetka svetovne finančne krize prodaja srebra povečala zaradi povpraševanja po srebru s strani finančnih investitorjev, ki srebro kupujejo predvsem zaradi zaščite premoženja, prav tako pa se je povečalo  povpraševanje po srebru s strani špekulantov, ki kupujejo in prodajajo srebro predvsem zarati kratkoročnega dobička. Posledica tega so veliki nihaji na trgu srebra. Kako se je spreminjala ponudba in povpraševanje po srebru je prikazano na spodnjem grafu.

Srebro - povprasevanje in ponudba.
Opazna je zelo velika rast investicijskega povpraševanja po srebru na eni strani, znižanje uporabe srebra za potrebe fotografske industrije na drugi strani, ki pa jo je nadomestilo povečano povpraševanje po srebru s strani različnih industrijskih uporab srebra, ki sem jih naštel že prej. Prav tako se je v tem obdobju povečala tudi ponudba, saj se je proizvodnja povečala za 150 mio unč (1 unča = 31,1035g). V obdobju od 2002 do 2011 se je nakup srebra zelo izplačal. Cena srebra je dosegla vrh v aprilu 2011 in sicer 48,70$. Po dveh letih in pol je cena srebra nižja in znaša 22,54$. 
Razlogi za upad cene srebra v letu 2013 niso v nižjem povpraševanju po srebru, kar bi bilo normalno. Cena srebra je najbolj upadla v aprilu letošnjega leta, kjer je dokumentirano, da je prišlo na trgu zlata in trgu srebra do manipulacije s strani predvsem ameriških finančnih institucij. To je bilo podrobneje razloženo 19. oktobra na 7. Kongresu plemenitih kovin in surovin, ki ga je organiziralo podjetje Elementum
Nakup srebra s strani investitorjev oz prodaja srebra s strani kovnic v letošnjem letu podira rekorde. Julijska prodaja srebra oz. prodaja srebrnikov American Eagle se je glede na enako obdobje lani skoraj podvojila, prav tako v kovnici pričakujejo, da bodo imeli v letu 2013 rekordno prodajo srebrnikov.
Statistika prodaje ameriških srebrnikov v 2013.
Očitno se veliko investitorjev zaveda, da krize še ni konec in da je nakup srebra oz. nakup srebrnikov, danes ko so cene glede na leto 2011 precej nižje izjemna nakupna priložnost. Če temu ne bi bilo tako, potem ne bi bili deležni takega povpraševanja po srebru. Prav tako je nakupe srebra povečala Indija, saj je uvoz srebra od januarja do avgusta letošnjega leta že enkrat večji, v primerjavi z celotnim uvozom srebra v lanskem letu. Predvideva se, da bodo Indijci letos nakupili več srebra kot kadarkoli doslej v enem letu.
Trgovanje od 2008 do 2013.
Zelo zanimivo bo opazovati, kaj se bo dogajalo s ceno srebra v naslednjih desetih letih. Glede na pomembnost srebra, kot surovine in hranilca vrednosti, lahko napovemo da se bo povpraševanje po srebru v naslednjih letih izrazito povečalo. Zelo zanimiv podatek, ki govori v prid rasti cene srebra je tudi, da je danes proizvodno razmerje med zlatom in srebrom 1:9, cenovno razmerje pa kar 1:60. To pomeni, da je kljub temu, da se izkoplje samo 9 krat več srebra kot zlata, srebro kar 60 krat cenejše od zlata. Zgodovinsko razmerje med ceno zlata in srebra pa je 1:16. Srebro čaka zlata prihodnost. Kaj že pomeni srebro po latinsko? Kdor ima srebro ima pravi (in ne papirnati)....

sreda, 23. oktober 2013

Gibanje cene zlata glede na količino denarja v obtoku

Na cene zlata vpliva veliko dejavnikov. Med najpomembnejšimi je sprememba količine denarja v obtoku. Že kar nekaj časa ugotavljamo, da vse glavne centralne banke razvitih držav direktno ali indirektno povečujejo količino denarja v denarnem sistemu. Največkrat to poteka preko odkupovanja državnih obveznic in preko tega spodbujanje javne potrošnje. Seveda to pomeni tudi povečevanje javnega dolga, saj bo enkrat morala država te obveznice odplačati. Če ne želi z novim dolgom odplačevati stari dolg, čeprav se to dogaja skoraj v vseh razvitih državah že zadnjih 40 let, bi morale tako države ustvarjati proračunske presežke, da bi svoj dolg realno znižale. Kot vidimo na spodnji sliki, je dejansko največ novega denarja v zadnjih petih letih ustvarila Angleška centralna banka (BOE), nato Švicarska centralna banka (SNB) in šele na tretjem mestu je Ameriška centralna banka (FED). Glede na obseg je na svetu seveda najpomembnejša Ameriška centralna banka (FED). Torej je odgovor ali naj vlagatelj kupi Švicarske franke (CHF) za rezervno valuto, glede na spodnji graf gotovo negativen in naj raje izbere Avstralski dolar.

Monetarna ekspanzija s strani centralnih bank.To so bili seveda podatki za nazaj. Kako pa kaže za naprej? Ameriška centralna banka sicer že skoraj pol leta napoveduje, da bo zniževala odkupovanje obveznic ZDA, ki znaša danes 85 milijard $ na mesec oz. 1.020 milijard na leto. Vprašaje je kdaj se bo to realno zgodilo, saj je interes kupcev za nakup obveznic ZDA vsak dan nižji. Tudi Angleška centralna banka ne namerava kaj hitro zmanjšati tempa še vsaj dve do tri leta. Pred kratkim smo v medijih prebrali, da se je Japonska odločila v dveh letih podvojiti količino denarja v obroku (članek). Ugotovimo lahko, da se povečevanje likvidnosti v monetarnem sistemu še ne bo tako hitro končalo. Ravno zaradi tega si poglejmo spodnji graf, ki prikazuje povezavo med globalno likvidnostjo in cenami zlata. Obstaja pozitivna povezava med rastjo likvidnosti in ceno zlata in sicer z zelo majhnimi odstopanji. Če je točka, ki prikazuje ceno zlata nad premico, to pomeni da je cena zlata precenjena, kar jasno vidimo na grafu, kjer se je cena zlata gibala okrog 850 dolarjev za 1 unčo (31,1035g). V kolikor je točka, ki prikazuje ceno zlata pod premico, pa je cena zlata podcenjena.


Veliko odstopanje v primerjavi z zgodovinsko povezanostjo!
Sedaj, ko to pišem, je cena zlata 1.340$, kar pomeni, da je glede na zgornji graf in v primerjavi v globalno likvidnostjo zelo podcenjena. Da bi bila cena zlata na dolgoročni trendni liniji, bi torej danes morala znašati vsaj 1.780$. Da bi cena zlata prišla na ta nivo bi morala zrasti vsaj za 30%, kar se glede na volatilnost cene zlata v letošnjem letu lahko zgodi tudi v zelo kratkem času, saj je povpraševanje po fizičnem zlatu zelo veliko in to predvsem na enosmerni relaciji od zahoda proti vzhodu, kamor se seli tudi pol moči v svetovnem gospodarstvu, saj zahod počasi vendar konstantno izgublja konkurenčno bitko.

torek, 08. oktober 2013

Vabljeni na 7. kongres plemenitih kovin in surovin!

Tokrat ga organiziramo že sedmič!

Z veseljem Vas vabim na zanimiva predavanja, ki jih za Vas pripravljamo že sedmo leto zapored. Kongres plemenitih kovin in surovin je največji dogodek v tem delu Evrope in združuje informacije iz področja globalnih izzivov mednarodnih financ, javnih financ, v povezavi z plemenitimi kovinami in surovinami.
Predavatelji so tudi tokrat priznani domači in tuji strokovnjaki. Med njimi so v Sloveniji vsem poznani prof. dr. Mojmir Mrak, iz Avstrije prihaja k nam Ronald Stoeferle, avtor poročila 'In Gold We Trust', ter F. William Engdahl, politični ekonomist, ki prihaja k nam iz Nemčije. G. Engdahl je dobitnik nagrade: Project Censored Award, kar pomeni, da bo vsebina njegovega predavanja prav zelo zanimiva.
Ne zamudite okrogle mize, kjer se nam bosta med udeleženci pridružila mag. Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in dr. Jaka Vadnjal, dekan GEA College.
Že drugo leto bo kongres gostila Ekonomska Fakulteta v Ljubljani. Vabljeni da se nam 19. oktobra pridružite tudi Vi.
Več o kongresu preberite tukaj.
Za obisk je obvezna predhodna prijava. Na 7. kongres plemenitih kovin in surovin se je mogoče prijaviti tukaj.