Ugoden trenutek za vstop na trg zlata in srebra

V zadnjem času se je zgodilo kar nekaj zanimivih dogodkov, zaradi katerih so naložbe v zlato in srebro postale izjemno atraktivne.

Pojdimo k bistvu.

1. Državne preiskovalne komisije (nemški BaFin, britanski The Financial Conduct Authority,..), ki preiskujejo manipulacije na trgu zlata in srebra so ugotovile velike nepravilnosti in vplivanje na cene z namenom pridobitve neupravičenega dobička. Glavni osumljenci manipuliranja so banke in sicer: Deutsche Bank, HSBC, Barclays, Bank of Nova Scotia and Société Générale. Škandal je hujši kot pri manipulacijah z Liborjem, kjer so banke oglobili z milijardnimi kaznimi.

2. Ugotavljajo, da se je manipuliralo med 2010 in 2013. Kar sovpada z obdobjem padanja cen zlata in srebra. Torej lahko ugotovimo, da če manipulacije ne bi bilo, bi bile cene danes bistveno višje. (članek)

3. Banka Barclays bo zaradi manipulacij morala placati vec kot 43,8 mio $, kar ni nič proti zaslužkom ki jih je ustvarila. Zaradi manipulacij z obrestno mero LIBOR, je bila ista banka kaznovana z 450 mio $. (članek) Vendar verjamem, da je to šele začetek. Deutsche Bank pa je zaradi ugotovitev s strani Bafin celo iztopila iz kroga bank, ki dnevno fiksirajo ceno zlata in srebra.

4. Po 14.8.2014 ne bo več dnevnega fiksiranja cen srebra in tako tudi možnosti za tovrstno manipulacijo. (članek)

5. Indija, ki je skupaj z Kitajsko največji kupec zlata na svetu bo znižala carine na uvoz zlata, ki jih je v letu 2013 zalo povečevala. (članek)

6. Evropska centralna banka napoveduje uvedbo nestandardnih ukrepov. To lahko pomeni tudi odkupovanje državnih obveznic v višini 85 mrd€ mesečno ali ponovno znižanje obrestne mere.

6. Z manjšimi odkloni je sicer cena zlata v veliki povezavi s količino denarja v obtoku (graf zgoraj). Trenutno je cena zlata za 30% nižja, glede na običajno povezavo med količino denarja in ceno. To dejansko označuje veliko podcenjenost zlata, glede na normalne razmere.

7. Nenazadnje, pa se tudi znan vlagatelj Soros umika iz bančnega sektorja, saj je odprodal naložbe v Citi Group, J.P.Morgan, Bank Of America (članek). Med drugim so to banke, ki manipulirajo z LIBOR-jem.

To je samo 7 razlogov, ki jasno kažejo trend na trgu zlata in srebra v prihodnje.

Resnično zabavno je tudi brati v nekaterih časopisih, kjer pravijo, da so napovedali pok balona pri zlatu. Moje osebno stališče je, da do pravega balona sploh ni prišlo in da padec cen zlata in srebra v obdobju med 2011 in 2013 ne moremo enačiti z klasičnim pokom balona, kjer cene padejo zaradi drastičnega upada povpraševanja. Med 2011 in 2013 so cene upadle zaradi manipulacije, kar navajajo tudi preiskovalne komisije.

Še bolj pomembno se mi zdi opozoriti na še vedno napihajoč se balon državnih obveznic in javnih dolgov, ki se je že napihnil preko realnih meja in se še vedno napihuje, brez realne podlage, da bi se ti javni dolgovi kadarkoli vrnili na normalen način, to je z javnimi presežki v proračunih.

Ne delajmo si utvar, da se bo vse dobro končalo.

Še nikoli v zgodovini nismo bili v takšni situaciji.

Ne čakajte in jo izkoristite sebi v prid.

Ali pa je bolje da še malo počakate, saj bo jutri vse bolje, kot nam že cel cas obljubljajo evropski politiki in komisarji.

Razmislite...

Pa še en komentar bivšega ameriškega predsednika o največji finančni krizi:

Švicarski izvoz zlata je v letu 2013 dosegel 2.777 ton

Švica je lani povečala izvoz zlata glede na leto 2012 za več kot 75%. Vrednostno to predstavlja ogromnih 132 milijard $. Izvoz je praktično enak višini svetovne letne proizvodnje zlata.

Vrednost uvoza je v tem obdobju znašala 123 milijard $. Sami si lahko izračunate kako strateško pomemben je posel z zlatom za Švicarske kovnice in Švico kot državo.

Večina zlata se uvozi iz ZDA in Velike Britanije v obliki velikih 'good delivery' palic, ki jih v kovnicah pretopijo v manjše in izvozijo v Indijo in Kitajsko. (članek)

Glede na predvidene dogodke čez nekaj let, verjamem, da je danes smiselno 'kopirati' Kitajsko in Indijsko strategijo glede zlata.
P.S. 2.777 ton predstavlja skoraj celoletno proizvodnjo zlata.

Aktualne in zanimive informacije so lahko zelo koristne

Globalni dolg je zrastel na preko 100.000.000.000.000 $.
To vrednostno predstavlja kar 832 kratnik letne proizvodnje zlata. Vprašamo se lahko koliko tega dolga je zavarovanega s stvarnim premoženjem? 
Še bolj zaskrbljujoča pa je rast dolga. 
Od leta 2007 je dolg porastel od 70.000.000.000.000$, kar za 42%.

Preberite si celotni članek: Globale Schulden: 100.000.000.000.000 Dollar

Trgovalci sedaj vidijo zlato priložnost za nakup zlata z kratkoročnim potencialom rasti do 1.500$.

Preberite si celotni članek: Traders see a golden opportunity to buy gold right now.

Tehnični graf prikazuje porast cene srebra v prihodnje vse do višine 100$.

Preberite si celotni članek: Technical chart shows silver price about to leap towards $100 an ounce






 






Dimitri Speck predavatelj na 5. kongresu plemenitih kovin in surovin, ki ga organizira podjetje Elementum je napisal knjigo The Gold Cartel, kjer opisuje vladne intervencije na trgu zlata, mega balon papirnatega denarja in kaj to za vas pomeni v prihodnosti.

Preberite si mnenje o knjigi: 
Book Review: 'The Gold Cartel'

'The Gold Cartel' by Dimitri Speck

'The Gold Cartel' by Dimitri Speck

Srebro - skriti dragulj prihodnosti

Že od nekdaj je bilo srebro poleg zlata najpomembnejše menjalno sredstvo. To dokazuje tudi njegovo latinsko ime 'Argentum' kar pomeni 'denar'. Poleg zlate podlage, je imel dolar v preteklosti tudi t.i. srebrno podlago. To je pomenilo, da je vsak, ki je imel v posesti dolar, ki je bil izdan z podlago v srebru, tudi imel možnost le tega zamenjati v srebro. Zaradi njegove pomembnosti in prehitrega razvrednotenja dolarja, pa so zamenljivost dolarjev za srebro zelo hitro ukinili. Spodaj je slika dolarja izdanega leta 1935 s pokritostjo v srebru.

V zadnjih desetih letih, dobiva srebro popolnoma nov sijaj. Izjemno se je povečala industrijska uporaba srebra, saj si dejansko modernega načina življenja ne moremo predstavljati brez naprav, ki vsebujejo srebro, kot obvezno surovino. Naj gre za uporabo srebra v elektroniki, pametnih telefonih, čipih kreditnih kartic, kozmetiki, medicini, vesoljski tehnologiji, zrcalih, stikalih, avtomobilski in letalski industriji. Prav tako se je zaradi začetka svetovne finančne krize prodaja srebra povečala zaradi povpraševanja po srebru s strani finančnih investitorjev, ki srebro kupujejo predvsem zaradi zaščite premoženja, prav tako pa se je povečalo  povpraševanje po srebru s strani špekulantov, ki kupujejo in prodajajo srebro predvsem zarati kratkoročnega dobička. Posledica tega so veliki nihaji na trgu srebra. Kako se je spreminjala ponudba in povpraševanje po srebru je prikazano na spodnjem grafu.

Opazna je zelo velika rast investicijskega povpraševanja po srebru na eni strani, znižanje uporabe srebra za potrebe fotografske industrije na drugi strani, ki pa jo je nadomestilo povečano povpraševanje po srebru s strani različnih industrijskih uporab srebra, ki sem jih naštel že prej. Prav tako se je v tem obdobju povečala tudi ponudba, saj se je proizvodnja povečala za 150 mio unč (1 unča = 31,1035g). V obdobju od 2002 do 2011 se je nakup srebra zelo izplačal. Cena srebra je dosegla vrh v aprilu 2011 in sicer 48,70$. Po dveh letih in pol je cena srebra nižja in znaša 22,54$. 
Razlogi za upad cene srebra v letu 2013 niso v nižjem povpraševanju po srebru, kar bi bilo normalno. Cena srebra je najbolj upadla v aprilu letošnjega leta, kjer je dokumentirano, da je prišlo na trgu zlata in trgu srebra do manipulacije s strani predvsem ameriških finančnih institucij. To je bilo podrobneje razloženo 19. oktobra na 7. Kongresu plemenitih kovin in surovin, ki ga je organiziralo podjetje Elementum. 
Nakup srebra s strani investitorjev oz prodaja srebra s strani kovnic v letošnjem letu podira rekorde. Julijska prodaja srebra oz. prodaja srebrnikov American Eagle se je glede na enako obdobje lani skoraj podvojila, prav tako v kovnici pričakujejo, da bodo imeli v letu 2013 rekordno prodajo srebrnikov.

Očitno se veliko investitorjev zaveda, da krize še ni konec in da je nakup srebra oz. nakup srebrnikov, danes ko so cene glede na leto 2011 precej nižje izjemna nakupna priložnost. Če temu ne bi bilo tako, potem ne bi bili deležni takega povpraševanja po srebru. Prav tako je nakupe srebra povečala Indija, saj je uvoz srebra od januarja do avgusta letošnjega leta že enkrat večji, v primerjavi z celotnim uvozom srebra v lanskem letu. Predvideva se, da bodo Indijci letos nakupili več srebra kot kadarkoli doslej v enem letu.

Zelo zanimivo bo opazovati, kaj se bo dogajalo s ceno srebra v naslednjih desetih letih. Glede na pomembnost srebra, kot surovine in hranilca vrednosti, lahko napovemo da se bo povpraševanje po srebru v naslednjih letih izrazito povečalo. Zelo zanimiv podatek, ki govori v prid rasti cene srebra je tudi, da je danes proizvodno razmerje med zlatom in srebrom 1:9, cenovno razmerje pa kar 1:60. To pomeni, da je kljub temu, da se izkoplje samo 9 krat več srebra kot zlata, srebro kar 60 krat cenejše od zlata. Zgodovinsko razmerje med ceno zlata in srebra pa je 1:16. Srebro čaka zlata prihodnost. Kaj že pomeni srebro po latinsko? Kdor ima srebro ima pravi (in ne papirnati)....

Gibanje cene zlata glede na količino denarja v obtoku

Na cene zlata vpliva veliko dejavnikov. Med najpomembnejšimi je sprememba količine denarja v obtoku. Že kar nekaj časa ugotavljamo, da vse glavne centralne banke razvitih držav direktno ali indirektno povečujejo količino denarja v denarnem sistemu. Največkrat to poteka preko odkupovanja državnih obveznic in preko tega spodbujanje javne potrošnje. Seveda to pomeni tudi povečevanje javnega dolga, saj bo enkrat morala država te obveznice odplačati. Če ne želi z novim dolgom odplačevati stari dolg, čeprav se to dogaja skoraj v vseh razvitih državah že zadnjih 40 let, bi morale tako države ustvarjati proračunske presežke, da bi svoj dolg realno znižale. Kot vidimo na spodnji sliki, je dejansko največ novega denarja v zadnjih petih letih ustvarila Angleška centralna banka (BOE), nato Švicarska centralna banka (SNB) in šele na tretjem mestu je Ameriška centralna banka (FED). Glede na obseg je na svetu seveda najpomembnejša Ameriška centralna banka (FED). Torej je odgovor ali naj vlagatelj kupi Švicarske franke (CHF) za rezervno valuto, glede na spodnji graf gotovo negativen in naj raje izbere Avstralski dolar.

To so bili seveda podatki za nazaj. Kako pa kaže za naprej? Ameriška centralna banka sicer že skoraj pol leta napoveduje, da bo zniževala odkupovanje obveznic ZDA, ki znaša danes 85 milijard $ na mesec oz. 1.020 milijard na leto. Vprašaje je kdaj se bo to realno zgodilo, saj je interes kupcev za nakup obveznic ZDA vsak dan nižji. Tudi Angleška centralna banka ne namerava kaj hitro zmanjšati tempa še vsaj dve do tri leta. Pred kratkim smo v medijih prebrali, da se je Japonska odločila v dveh letih podvojiti količino denarja v obroku (članek). Ugotovimo lahko, da se povečevanje likvidnosti v monetarnem sistemu še ne bo tako hitro končalo. Ravno zaradi tega si poglejmo spodnji graf, ki prikazuje povezavo med globalno likvidnostjo in cenami zlata. Obstaja pozitivna povezava med rastjo likvidnosti in ceno zlata in sicer z zelo majhnimi odstopanji. Če je točka, ki prikazuje ceno zlata nad premico, to pomeni da je cena zlata precenjena, kar jasno vidimo na grafu, kjer se je cena zlata gibala okrog 850 dolarjev za 1 unčo (31,1035g). V kolikor je točka, ki prikazuje ceno zlata pod premico, pa je cena zlata podcenjena.

Sedaj, ko to pišem, je cena zlata 1.340$, kar pomeni, da je glede na zgornji graf in v primerjavi v globalno likvidnostjo zelo podcenjena. Da bi bila cena zlata na dolgoročni trendni liniji, bi torej danes morala znašati vsaj 1.780$. Da bi cena zlata prišla na ta nivo bi morala zrasti vsaj za 30%, kar se glede na volatilnost cene zlata v letošnjem letu lahko zgodi tudi v zelo kratkem času, saj je povpraševanje po fizičnem zlatu zelo veliko in to predvsem na enosmerni relaciji od zahoda proti vzhodu, kamor se seli tudi pol moči v svetovnem gospodarstvu, saj zahod počasi vendar konstantno izgublja konkurenčno bitko.

Vabljeni na 7. kongres plemenitih kovin in surovin!

Z veseljem Vas vabim na zanimiva predavanja, ki jih za Vas pripravljamo že sedmo leto zapored. Kongres plemenitih kovin in surovin je največji dogodek v tem delu Evrope in združuje informacije iz področja globalnih izzivov mednarodnih financ, javnih financ, v povezavi z plemenitimi kovinami in surovinami.
Predavatelji so tudi tokrat priznani domači in tuji strokovnjaki. Med njimi so v Sloveniji vsem poznani prof. dr. Mojmir Mrak, iz Avstrije prihaja k nam Ronald Stoeferle, avtor poročila 'In Gold We Trust', ter F. William Engdahl, politični ekonomist, ki prihaja k nam iz Nemčije. G. Engdahl je dobitnik nagrade: Project Censored Award, kar pomeni, da bo vsebina njegovega predavanja prav zelo zanimiva.
Ne zamudite okrogle mize, kjer se nam bosta med udeleženci pridružila mag. Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in dr. Jaka Vadnjal, dekan GEA College.
Že drugo leto bo kongres gostila Ekonomska Fakulteta v Ljubljani. Vabljeni da se nam 19. oktobra pridružite tudi Vi.
Več o kongresu preberite tukaj.
Za obisk je obvezna predhodna prijava. Na 7. kongres plemenitih kovin in surovin se je mogoče prijaviti tukaj.

Povezava med tiskanjem denarja in rastjo delniških indeksov.

Ali ste vedeli, da je bila pred QE1, zgodovinska korelacija med rastjo bilance FED-a in indeksom S&P500 le 20%! Od leta 2009 se je ta korelacija povečala na 86% (Razlaga: Povečanje količine denarja za 1% pomeni povečanje indeksa S&P500 za 0,86%). To pomeni, da ima povečevanje denarja v obtoku veliko večjo korelacijo na S&P500, kot dobički podjetij. Ta povezava je bila potrjena tudi v študiji s strani FED-a, kjer navaja, da bi odsotnost povečevanja denarja v obtoku imela za posledico za 50% nižjo vrednost indeksa S&P500. Zanimivo, kajne?
Vir: In Gold We Trust 2013

Zakaj so cene srebra dosegle svoj spodnji nivo?

Po padcu cene srebra v aprilu 2013, se zaenkrat še vedno nahajamo v rahlo padajočem trendu. Popolnoma normalno je, da se investitorji sprašujejo po razlogih za trenutne nivoje cene srebra. Osebno sem mnenja, da smo že prišli na nivo cene srebra, kjer rudnikom, ki pridobivajo srebro že povzroča težavo pri ohranjanju rentabilnosti poslovanja. To prikazuje tudi spodnja slika.

Seveda, določeni rudniki kopljejo rudo tudi z nižjimi stroški, vendar bi se že rahlo znižanje globalne proizvodnje srebra s strani rudnikov, ki imajo višje proizvodne stroške hitro prepoznalo, kot deficit v dobavi te strateške kovine, brez katere ne moremo živeti življenja kot si ga predstavljamo.

Ugodne cene so prepoznali investitorji v Ameriki, Evropi in drugje po svetu, ki kupujejo svetovno poznane ameriške srebrnike Liberty, kovnice US Mint, saj prodaja srebrnikov dosega zgodovinske rekorde. Povpraševanje po srebru oziroma srebrnikih, si oglejte spodaj.

Najbolj verjetna razlaga za ta trend je, da se ljudje (v tem primeru mali vlagatelji) zavedajo nevarnosti in resnosti sedanje krize, ki je po njihovem mnenju še ni konec in tako iščejo z nakupom srebrnikov neko obliko varnosti.

Količinsko razmerje v prodaji zlata v primerjavi s srebrom pri US Mint je 1 proti 39.3, cena srebra pa je trenutno, kar 63 krat nižja kot cena zlata oz. 1 proti 63. Količinsko razmerje med proizvodnjo zlata v primerjavi s srebrom pa je bilo leta 2012 le 1 proti 9.

Preprosto cena srebra ne more daljše obdobje ostati na tako nizkih nivojih, zato je moje osebno prepričanje, da bomo v prihodnjih mesecih videli višje cene srebra, kot smo jim priča danes.

Verjetno se strinjate z menoj, da je največja varnost v razpršitvi premoženja, zato vas vabim, da svoje premoženje razpršite tudi v srebro, ki je po navedbah študije, katero izdelavo je naročila Evropska komisija, spada med 14 kritičnih kovin v strateških energetskih tehnologijah (Critical Metals in Strategic Energy Technologies).

Plemenite kovine, pravi denar v negotovih časih!

Kdaj: V torek, 9. aprila, od 18:00 do 20:00
Kje: hotel Arena, Maribor 

PROGRAM

Sprejem: 18:00 - 18:15
Predavanje: 18:15 - 19:00
Pogostitev: 19:00 - 19:45
Žrebanje nagrade za udeležence: 19:45

Predavatelj: Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum
Naslov predavanja: Plemenite kovine - pravi denar v negotovih časih.

Opis predavanja: Gotovo je, da se bo negotovost nadaljevala. Štirinajst dnevno zaprtje ciprskih bank in 'poseben davek' na depozite je v celotni Evropi spremenil pogled na varne naložbe in na likvidnost bančnih depozitov. Zaprtja bank in bankroti držav v preteklosti niso bili redek pojav, očitno ne bodo tudi v prihodnosti.

Zakaj centralne banke danes ponovno kupujejo zlato? Zakaj se zadolženost držav, kljub vsem reševalnim paketom še vedno povečuje? Zakaj obstaja velika verjetnost valutnih vojn in do česa nas lahko to pripelje? Zakaj so plemenite kovine pravi denar v negotovih časih?

Naš pogled na našteta vprašanja vam želimo predstaviti ob prijetnem  in sproščenem druženju. Pridružite se nam. 

Za udeležbo na dogodku je obveznapredhodna prijava »