Za nami je obdobje, ki ga verjetno še dolgo ne bomo pozabili. V svetu smo bili priča velikim padcem na borznih trgih, ki jih je pričakovalo in napovedalo le malo analitikov. Prav tako pa je malo analitikov v letu 2009 napovedovalo tako velike popravke navzgor kot so se zgodili. Cene nepremičnin večinoma stagnirajo ali upadajo, stopnja nezaposlenosti raste po celem svetu, prav tako smo priča rasti javnega dolga in proračunskih primanjkljajev. Danes skoraj cel svet ugotavlja, da je pred nami nekaj zelo težkih let t.i. razdolževanja.
Ker ne moremo vplivati na odločitve politikov, reševanje podjetij, povečevanje ali zmanjševanje proračunskih primanjkljajev in podobnih makroekonomskih dejavnikov, se lahko trenutni situaciji le prilagodimo in poizkusimo predvideti kaj 'manj prijetnega' nas čaka v prihodnosti in se pred tem poizkusimo tudi zaščititi.
Prvi nasvet, ki se ga tudi sam poizkušam držati je porabiti manj kot znašajo moji prihodki in ob vsakem prilivu prihraniti vsaj en del. Že skoraj celo življenje ugotavljam, da je veliko lažje zapraviti kot privarčevati, ampak ravno zaradi tega je vsak prihranek, ki ostane veliko bolj cenjen. Vsak prej potrošen kot zaslužen evro , pa je kasneje zelo težko vrniti, še posebej če je bil izposojen. Verjetno se v tem večina strinja z mano.
To lahko prenesemo tudi na nivo držav. Skoraj vse države so zaradi svetovne krize namenile veliko denarja za reševanje podjetij, bank in ostalih finančnih ustanov. Očitno se temu ni bilo moč izogniti, saj je bil pred zlomom celoten svetovni finančni sistem. Pomembneje pa je od kje se je jemal denar za reševanje te situacije. Obstaja skupina držav, ki je v manjšini in je denar vzela iz svojih rezerv in obstaja večina držav, ki rezerv ni imela in je denar jemala z dodatnim zadolževanjem. Ker se vsak dolg vedno mora enkrat vrniti, bomo tako in drugače morali vrniti tudi ta dolg.
Načini vračila tega dolga pa so različni. Dolg lahko države vrnejo z proračunskim presežkom, kar bi se normalno tudi pričakovalo. Žal ima ta scenarij na podlagi zgodovinskih dejstev malo možnosti za uspeh, čeprav bi si njegov uspeh vsi najbolj želeli. Dolg se lahko odpiše, kaj je najmanj verjeten scenarij. Dolg pa lahko države 'vrnejo' tudi tako, da ga razvrednotijo. Tako je to hotela narediti Nemčija po prvi svetovni vojni, ko je morala plačati zmagovalcem svoj vojni dolg. Njihov scenarij je bil razvrednotiti valuto, v kateri je bil nominiran dolg, ter ga tako praktično zelo enostavno poplačati. Posledica je bila hiperinflacija in veliko obubožanje gospodarstva in prebivalstva. Danes je večina državnih dolgov v obveznicah in bi se z inflacijo oz. hiperinflacijo lahko realno zmanjšali. Vendar je potrebno vedeti, da se ob veliki inflaciji zmanjša vsako premoženje z fiksnim donosom. Primer najbolj pogoste državne obveznice z fiksnim donosom. Ob večji inflaciji ali hiperinflaciji zaradi manjše kupne moči denarja najbolj profitira država, ki jo je izdala. Izgubi pa lastnik, ki je obveznico kupil, saj realno dobi na koncu manj denarja kot je zanjo plačal.
Inflacija je pojav naraščanja cen, ki je koristen, če cene rastejo minimalno, v kolikor rastejo prehitro inflacija ni koristna. Vzrok povečane inflacije je skoraj vedno preveliko oz. prehitro povečevanje denarja v obtoku. Vse kaže, ta bo to tudi scenarij, ki bo sledil v prihodnje, saj je malo verjetno, da bodo države zmanjševale svoje dolgove z presežki v proračunih.
Kot vlagatelj, ki nimam veliko vpliva na državne primanjkljaje se moram vprašati kateri scenarij je bolj mogoč in kako investirati svoje prihranke, da se ne bodo razvrednotili oz. da bodo tudi pridobili na realni vrednosti? Na izbiro imam delnice, nepremičnine, obveznice, zlato in srebro, bančni depozit. Mogoče je izbira velika ali pa tudi ne, glede na čase ki prihajajo.
Ker ne moremo vplivati na odločitve politikov, reševanje podjetij, povečevanje ali zmanjševanje proračunskih primanjkljajev in podobnih makroekonomskih dejavnikov, se lahko trenutni situaciji le prilagodimo in poizkusimo predvideti kaj 'manj prijetnega' nas čaka v prihodnosti in se pred tem poizkusimo tudi zaščititi.
Prvi nasvet, ki se ga tudi sam poizkušam držati je porabiti manj kot znašajo moji prihodki in ob vsakem prilivu prihraniti vsaj en del. Že skoraj celo življenje ugotavljam, da je veliko lažje zapraviti kot privarčevati, ampak ravno zaradi tega je vsak prihranek, ki ostane veliko bolj cenjen. Vsak prej potrošen kot zaslužen evro , pa je kasneje zelo težko vrniti, še posebej če je bil izposojen. Verjetno se v tem večina strinja z mano.
To lahko prenesemo tudi na nivo držav. Skoraj vse države so zaradi svetovne krize namenile veliko denarja za reševanje podjetij, bank in ostalih finančnih ustanov. Očitno se temu ni bilo moč izogniti, saj je bil pred zlomom celoten svetovni finančni sistem. Pomembneje pa je od kje se je jemal denar za reševanje te situacije. Obstaja skupina držav, ki je v manjšini in je denar vzela iz svojih rezerv in obstaja večina držav, ki rezerv ni imela in je denar jemala z dodatnim zadolževanjem. Ker se vsak dolg vedno mora enkrat vrniti, bomo tako in drugače morali vrniti tudi ta dolg.
Načini vračila tega dolga pa so različni. Dolg lahko države vrnejo z proračunskim presežkom, kar bi se normalno tudi pričakovalo. Žal ima ta scenarij na podlagi zgodovinskih dejstev malo možnosti za uspeh, čeprav bi si njegov uspeh vsi najbolj želeli. Dolg se lahko odpiše, kaj je najmanj verjeten scenarij. Dolg pa lahko države 'vrnejo' tudi tako, da ga razvrednotijo. Tako je to hotela narediti Nemčija po prvi svetovni vojni, ko je morala plačati zmagovalcem svoj vojni dolg. Njihov scenarij je bil razvrednotiti valuto, v kateri je bil nominiran dolg, ter ga tako praktično zelo enostavno poplačati. Posledica je bila hiperinflacija in veliko obubožanje gospodarstva in prebivalstva. Danes je večina državnih dolgov v obveznicah in bi se z inflacijo oz. hiperinflacijo lahko realno zmanjšali. Vendar je potrebno vedeti, da se ob veliki inflaciji zmanjša vsako premoženje z fiksnim donosom. Primer najbolj pogoste državne obveznice z fiksnim donosom. Ob večji inflaciji ali hiperinflaciji zaradi manjše kupne moči denarja najbolj profitira država, ki jo je izdala. Izgubi pa lastnik, ki je obveznico kupil, saj realno dobi na koncu manj denarja kot je zanjo plačal.
Inflacija je pojav naraščanja cen, ki je koristen, če cene rastejo minimalno, v kolikor rastejo prehitro inflacija ni koristna. Vzrok povečane inflacije je skoraj vedno preveliko oz. prehitro povečevanje denarja v obtoku. Vse kaže, ta bo to tudi scenarij, ki bo sledil v prihodnje, saj je malo verjetno, da bodo države zmanjševale svoje dolgove z presežki v proračunih.
Kot vlagatelj, ki nimam veliko vpliva na državne primanjkljaje se moram vprašati kateri scenarij je bolj mogoč in kako investirati svoje prihranke, da se ne bodo razvrednotili oz. da bodo tudi pridobili na realni vrednosti? Na izbiro imam delnice, nepremičnine, obveznice, zlato in srebro, bančni depozit. Mogoče je izbira velika ali pa tudi ne, glede na čase ki prihajajo.