Evro na evro - Polnočni klub

Zahvaljujem se za priložnost sodelovati pri oddaji Polnočni klub z Vido Petrovčič na RTV Slovenija. Prav tako se zahvaljujem za vse odzive in pozitivne kritike gledalcev, ki ste spremljali oddajo. Za vse, ki si Polnočnega kluba niste uspeli pogledati, prilagam (s klikom na sliko) povezavo do arhiva te oddaje.

Inflacija in razvrednotenje denarja

Na sliki je prikazano, kako papirnati denar skozi čas izgublja na vrednosti. Do leta 1971, ko je še veljal zlati standard, je bila cena nafte relativno stabilna. Ali ste vedeli, da je bila povprečna letna cena sodčka nafte leta 1950 2,77 $ in leta 1970 3,39$. Leta 1990 je bila cena že 23,19$. Danes pa je cena približno 100$ za sodček nafte.

Graf jasno pokaže, kako je rasla cena nafte v dolarjih, funtu, evru in gramu zlata v obdobju po letu 1971. Edina stabilna valuta glede na nafto je bilo zlato. Noben papiranti denar v tem obdobju ni enako dobro ohranjal realno vrednost. To velja tudi z vaše premoženje. Zlato veliko bolje ohranja realno vrednost premoženja skozi čas, kot papirnati denar. Danes se soočamo z velikimi dolžniškimi krizami držav, zato se moramo vprašati, kaj nam bo v prihodnje ohranjalo realno vrednost našega premoženja. Papirnati denar ali zlato? Če gledamo z vidika papirnatega denarja smo imeli od leta 1971 do danes zelo veliko inflacijo, če gledamo z vidika zlata, inflacija ni bila prisotna! Na kašen način zaščititi vaše premoženje pa je in bo samo vaša odločitev.

20 razlogov zakaj investirati v zlato

1. Ker ima zlato že več kot 4000 let vlogo denarja kot menjalnega sredstva in kot hranilca vrednosti.

2. Ker ima zlato po celem svetu enak sijaj in je znan tudi kot t.i. svetovna valuta.

3. Ker pomen zlata v času povečane nestabilnosti v svetu postaja vse pomembnejši, saj zlato v primerjavi s papirnatim denarjem in obveznicami v času povečanja inflacije ne izgublja svoje vrednosti, kot jo izgublja denar in zato predstavlja steber finančne stabilnosti, ki je v svetu vedno bolj ogrožena.

4. Kateri denar se je in se bo v zgodovini ohranil najdlje? Ameriški dolar, Evro, Slovenski tolar, Nemška marka, Jugoslovanski dinar, zlato in srebro?

5. Ker je današnja vrednost zlata še vedno podcenjena.

6. Ker vsi pomembnejši neodvisni analitiki napovedujejo rast vrednosti zlata v prihodnosti.

7. Ker vse svetovne valute že več let stalno izgubljajo vrednost proti zlatu.

8. Ker so investicijske možnosti za vlaganje v zlato omejene.

9. Ker liberalizacija kitajskega trga pomeni vzpon povpraševanja po zlatu s strani Kitajske.

10. Ker so centralne banke postale zopet neto kupci zlata.

11. Ker lahko vaši težko privarčevani življenjski prihranki glede na današnji monetarni sistem izpuhtijo 'kot bi mignil z očmi'.

12. Ker se zadolženost držav izjemno hitro in nekontrolirano povečuje.

13. Ker je v 80-ih letih vrednost premoženju v zlatu predstavljala 20% vsega svetovnega premoženja, danes pa predstavlja manj kot 1%.

14. Ker so ZDA prenehale objavljati agregat M3 količine denarja v obtoku. Verjetno ne brez razloga.

15. Ker se investicije vlagateljev v zlato hitro povečujejo.

16. Ker obstaja velika in naraščajoča razlika med proizvodnjo zlata in povpraševanjem.

17. Ker če bi pred desetimi leti investirali 100€ v zlato, bi bila vaša naložba danes vredna 268€. Če bi teh 100€ imeli doma, bi bili danes nominalno vredni še vedno 100€ vendar realno le 50€.

18. Ker je vrednost letne proizvodnja zlata več kot 2x manjša kot vrednost Microsofta na borzi.

19. Ker lahko z investicijo v zlato davčno optimirate vaš portfelj.

20. Ker je investicija v zlato likvidna naložba in ker je donos višji kot v primeru vezave denarja v banki.

Kako kupiti zlato?

Sorodni članki:

Zakaj danes kupiti zlato in srebro?

O knjigi Generacija zlato

Nakup zlata 1 gram, 10 gramov, 100 gramov

Knjiga Zarota srebra - koristne informacije in lepo darilo

Priporočam, da knjigo Zarota srebra, ki jo je napsal avtor Reinhard Deutsch in je v slovenskem jeziku izšla leta 2007 v sozaložbi podjetja Elementum in podjetja Učila, prebere vsak, ki ga vsaj malo zanima oz. želi izvedeti, kam peljejo današnji načini zadolževanja držav in posameznikov, ter kako se zaščititi pred dogodki, ki nas čakajo v prihodnosti, če se bo stopnja zadolževanja še naprej tako hitro povečevala.

Knjiga je napisana na način, da jo razume vsak. V njej lahko preberete kakšna je razlika med blagovnim, kreditnim in igralnim denarjem, kaj je legalni denar brez kritja, kako je nastal denar brez kritja, kako slab denar iz obtoka vedno izpodrine dober denar, kakšna je past denarja brez kritja. Avtor odgovarja na vprašanje ali bosta zlato in srebro znova postala denar, prav tako pa razloži, zakaj je lahko vlaganje v srebro idealno za varčevanje za pokojnino.  

Med drugim knjiga razkriva skrivnosti o denarju, ki bi jih morali nujno poznati. Kdor bo ukrepal hitro in modro, ima možnost, da prepreči najhujše, obvaruje svoje premoženje in poskrbi za svojo starost. Vsaka kriza ponuja tudi priložnosti Ali jih boste opazili in jih izkoristili v svoj prid ali ne, pa ostaja vaša odločitev!

V zgodovini denarja so si sledile številne prevare. Reinhard Deutsch v knjigi Zarota srebra pojasnjuje, kako so vlade in mednarodne finančne ustanove poskrbele, da sta zlato in srebro poniknila, zamenjal pa ju je denar brez kritja in zakaj so bankroti držav in monetarne reforme neizogibni?

Manipulacije na trgih naj bi čim dlje prikrivale, kaj se v resnici dogaja, čeprav državljani instinktivno sumijo, da z obstoječim denarnim sistemom nekaj ni v redu, saj so cene vse višje in višje. V resnici pa ne rastejo cene, ampak denar izgublja vrednost, saj ga centralne banke ves čas dodatno ustvarjajo. Na videz stabilna nemška marka je v svojih 55-ih letih izgubila 80 odstotkov svoje vrednosti in vse kaže, da bo z evrom še mnogo slabše- v pišlih šestih letih je njegova vrednost padla za 50 odstotkov. 

"Že od nekdaj so si vladarji pridrževali pravico, da so si poleg desetine, ki jim je pripadala, vzeli še eno nevidno desetino s pomočjo rezvrednotenja kovancev." - Ernst Wageman

Ko preberete to knjigo, bo vaš pogled na svet gotovo drugačen. Zato knjigo priporočam vsakomur.

Ne pozabite: ''Kdor ne bere knjig, ni nič na boljšem kot tisti, ki ne zna brati!'' - Mark Twain

P.S. Knjigo lahko naročite preko spletnih strani podjetja Elementum z klikom (tukaj), ali se pozanimate o možnosti naročila pri vseh pogodbenih partnerjih podjetja Elementum, ki so navedeni (tukaj).

Kako se bodo zmanjševali dolgovi držav?

Za nami je obdobje, ki ga verjetno še dolgo ne bomo pozabili. V svetu smo bili priča velikim padcem na borznih trgih, ki jih je pričakovalo in napovedalo le malo analitikov. Prav tako pa je malo analitikov v letu 2009 napovedovalo tako velike popravke navzgor kot so se zgodili. Cene nepremičnin večinoma stagnirajo ali upadajo, stopnja nezaposlenosti raste po celem svetu, prav tako smo priča rasti javnega dolga in proračunskih primanjkljajev. Danes skoraj cel svet ugotavlja, da je pred nami nekaj zelo težkih let t.i. razdolževanja.
Ker ne moremo vplivati na odločitve politikov, reševanje podjetij, povečevanje ali zmanjševanje proračunskih primanjkljajev in podobnih makroekonomskih dejavnikov, se lahko trenutni situaciji le prilagodimo in poizkusimo predvideti kaj 'manj prijetnega' nas čaka v prihodnosti in se pred tem poizkusimo tudi zaščititi.
Prvi nasvet, ki se ga tudi sam poizkušam držati je porabiti manj kot znašajo moji prihodki in ob vsakem prilivu prihraniti vsaj en del. Že skoraj celo življenje ugotavljam, da je veliko lažje zapraviti kot privarčevati, ampak ravno zaradi tega je vsak prihranek, ki ostane veliko bolj cenjen. Vsak prej potrošen kot zaslužen evro , pa je kasneje zelo težko vrniti, še posebej če je bil izposojen. Verjetno se v tem večina strinja z mano.
To lahko prenesemo tudi na nivo držav. Skoraj vse države so zaradi svetovne krize namenile veliko denarja za reševanje podjetij, bank in ostalih finančnih ustanov. Očitno se temu ni bilo moč izogniti, saj je bil pred zlomom celoten svetovni finančni sistem. Pomembneje pa je od kje se je jemal denar za reševanje te situacije. Obstaja skupina držav, ki je v manjšini in je denar vzela iz svojih rezerv in obstaja večina držav, ki rezerv ni imela in je denar jemala z dodatnim zadolževanjem. Ker se vsak dolg vedno mora enkrat vrniti, bomo tako in drugače morali vrniti tudi ta dolg.
Načini vračila tega dolga pa so različni. Dolg lahko države vrnejo z proračunskim presežkom, kar bi se normalno tudi pričakovalo. Žal ima ta scenarij na podlagi zgodovinskih dejstev malo možnosti za uspeh, čeprav bi si njegov uspeh vsi najbolj želeli. Dolg se lahko odpiše, kaj je najmanj verjeten scenarij. Dolg pa lahko države 'vrnejo' tudi tako, da ga razvrednotijo. Tako je to hotela narediti Nemčija po prvi svetovni vojni, ko je morala plačati zmagovalcem svoj vojni dolg. Njihov scenarij je bil razvrednotiti valuto, v kateri je bil nominiran dolg, ter ga tako praktično zelo enostavno poplačati. Posledica je bila hiperinflacija in veliko obubožanje gospodarstva in prebivalstva. Danes je večina državnih dolgov v obveznicah in bi se z inflacijo oz. hiperinflacijo lahko realno zmanjšali. Vendar je potrebno vedeti, da se ob veliki inflaciji zmanjša vsako premoženje z fiksnim donosom. Primer najbolj pogoste državne obveznice z fiksnim donosom. Ob večji inflaciji ali hiperinflaciji zaradi manjše kupne moči denarja najbolj profitira država, ki jo je izdala. Izgubi pa lastnik, ki je obveznico kupil, saj realno dobi na koncu manj denarja kot je zanjo plačal.
Inflacija je pojav naraščanja cen, ki je koristen, če cene rastejo minimalno, v kolikor rastejo prehitro inflacija ni koristna. Vzrok povečane inflacije je skoraj vedno preveliko oz. prehitro povečevanje denarja v obtoku. Vse kaže, ta bo to tudi scenarij, ki bo sledil v prihodnje, saj je malo verjetno, da bodo države zmanjševale svoje dolgove z presežki v proračunih.
Kot vlagatelj, ki nimam veliko vpliva na državne primanjkljaje se moram vprašati kateri scenarij je bolj mogoč in kako investirati svoje prihranke, da se ne bodo razvrednotili oz. da bodo tudi pridobili na realni vrednosti? Na izbiro imam delnice, nepremičnine, obveznice, zlato in srebro, bančni depozit. Mogoče je izbira velika ali pa tudi ne, glede na čase ki prihajajo.