ponedeljek, 18. julij 2016

Zakaj tiskanje denarja ne deluje več?

V bistvu tiskanje denarja svet pelje do finančnega propada.

Zakaj sploh prihaja do tiskanja denarja? Glavni vzrok so neprestani državni proračunski deficiti. Deficit pomeni, da država nima denarja oz. ekstra dodatnega denarja, da bi lahko kako drugače spodbudila gospodarstvo in povečala gospodarsko rast. Zato si denar izposodi tako da izda in proda svoje državne obveznice.

Z ničnimi oz. negativnimi obrestnimi merami, državo ne stane nič, da si denar izposodi od bodočih davkoplačevalcev. Vse izdane obveznice so sposojen denar od bodočih davkoplačevalcev, saj bo v prihodnje nekdo moral odplačati glavnico, čeprav se danes na glavnico ne plačuje nobenih obresti.

Tipično, obveznice ki zapadejo (glavnico mora država vrniti kupcu obveznice) so nadomeščene z novo izdanimi obveznicami.
Z drugimi besedami - državni dolg se nikoli ne zmanjšuje, saj nov dolg (novo izdane državne obveznice) zamenjajo zapadle obveznice, z denarjem ki ostane pa financirajo dodatno trenutno potrošnjo (kot npr. v Jugoslaviji v 90-ih).
Pogosto se to dogaja tudi v gospodinjstvih, saj obstoječ dolg, vsakih nekaj let odplačajo z izposojanjem še večjega zneska. Tako dolg ob spremenjeni dobi odplačevanja postaja vedno višji in višji.

Predpostavka takega delovanja je, da bomo v bodoče imeli več vsega: več davkoplačevalcev, ki bodo plačali več davka, več potrošnikov, ki bodo potrošili več, več delavcev, ki bodo bolj produktivni, več podjetij in korporacij z višjimi dobički in tako naprej, več, več, več.
Več vsega pomeni, da bomo lažje odplačali dolg, ki smo si ga sposodili od bodočih davkoplačevalcev. Gospodarstvo bo večje, davčni prihodki bodo višji, produktivnost bo povečala dobičke in potrošnjo.
Ta predpostavka, ki je delovala stoletja, sedaj ne deluje več! V t.i. razvitem svetu (tudi v Sloveniji) se soočamo z upadom prebivalstva in BDP, dobički, produktivnost in davčni prihodki vsi stagnirajo.
To potrjuje grozovito dejstvo, da v prihodnosti ne bo več vsega. Če je vsega manj, pa je potrebno veliko več žrtvovanja in odpovedovanja, da bi sploh lahko začeli zmanjševati goro dolga, nakopičenega v preteklosti. Kmalu to postane nemogoče (primer Grčije).

Tukaj je tiči vsa čarobnost tiskanja denarja! Da se izognemo vsem problemom vedno večjega dolga v stagnirajočem gospodarstvu (gospodarstvo ki ne raste), centralne banke (ECB, FED, BOE,...) izdajo nov denar brez podlage (lep izraz v angleščini je: create money out of thin air) in kupujejo državne obveznice. (Npr. odkupovanje državnih obveznic s strani ECB, 60-80 milijard na mesec že od lanskega septembra).

Temu se reče monetiziranje dolga, saj je nov denar, ki gre za nakupe dolga izdan iz nič. Za ta nov denar ni potrebnih nobenih davčnih prihodkov in nobenega žrtvovanja in odpovedovanja. Tako je najenostavneje povečati državne dolgove. To je pravzaprav brezplačen denar, saj ni nikomur potrebno nič plačevati za njega.

Tako kreiranje denarja je praktično perpetum mobile (neskončno brezplačni) sistem. Čaroben sistem za kreiranje brezplačnega denarja, ki ga lahko vlade porabijo kot želijo.
Od 2008 do 2016 so vlade in centralne banke z dodatnim denarjem stimulirale predvsem finančni (bančni) sektor. T.i denarno sproščanje (quantitative easing), pa je dvignilo cene delnicam korporacij, saj so glavni kupci delnic prišli do zastonj denarja.
Gospodinjstva in mala podjetja niso bila deležna takšnih ugodnosti. Saj si gospodinjstva in mala podjetja ne morejo sposoditi neomejene količine denarja po 0,5% obrestni meri, prav tako gospodinjstva in mala podjetja niso bila deležna nobenih dobropisov s strani držav ali centralnih bank (kot npr. banke, ki jih prodajamo bistveno ceneje, kot smo se zadolžili za njihove sanacije).

Sedaj je jasno že vsakemu normalnemu človeku, da tiskanje denarja še dodatno bogati bogate in da preostalim ne doprinese nič, zato naj bi sedaj vlade in centralne banke iskale različne načine, kako ta denar raje preko različnih programov plasirati direktno do ljudi oz. gospodinjstev.

Na novo natisnjen program se lahko porabi na različne načine. Vsem najbolj poznan način je poraba denarja skozi običajno neučinkovite in predemenzionirane gradbene projekte (TEŠ, 2 tir, avtoceste, ipd), kjer bi se lahko za enako količino denarja zgradilo bistveno več.

Domneva, ki jo večina politikov in ekonomistov zagovarja ja, da bo novo natisnjen denar sprožil ponovni cikel rasti v stagnirajočem gospodarstvu. Ko bo denar enkrat prišel v gospodarstvo, bodo ljudje začeli zapravljati več, podjetniki se bodo lotevali novih projektov, korporacije bodo širile svoje proizvodne kapacitete. Vsa ta širitev gospodarske aktivnosti, pa bo omogočila centralnim bankam da ta novo natisnjeni denar brez kritja kasneje umaknejo iz obtoka in nevtralizrajo presežek denarja v obtoku.

Tukaj pa imamo problem. Novo natisnjenega denarja se drži sindrom t.i. 'Mesta duhov' (zaradi lažjega razumevanja v nadaljevanju članka). Ta nov denar, ki pride iz nič, si želi z različnimi projekti iz ruševin zgraditi 'novo mesto'.

Ko novega denarja, ki pride iz nič, ni več, gospodarska aktivnost spet pade na 'skoraj' nič. Novo zgrajeno mesto pa tako postane 'novo mesto duhov'. Saj novo natisnjeni denar ni povzročil novega zagona dolgoročne gospodarske aktivnosti.

Povečanje državne potrošnje z novo natisnjenim denarjem ne bo povečalo dobičkov podjetij ali dodatnega zadolževanja gospodinjstev izven območja, kjer bo ta denar porabljen. Poraba novo natisnjenega denarja npr. za gradnjo cest, mostov (ali TEŠ, drugi tir), bo povečal dobičke gradbenih podjetij in to le za toliko časa, kolikor bodo trajali ti projekti (da je bilo dejanko tako vidimo pri velikih propadlih slovenskih gradbincih). 

Kako pa komentirati večje varčevanje gospodinjstev, ter posameznikov in njihovo nižjo porabo? Kaj lahko katastrofalna politika neomejenega tiskanja denarja pove o zdravju gospodarstva in učinkovitosti političnih voditeljev in voditeljev centralnih bank? 
Pove, da je stanje slabo in da bo v prihodnje še slabše. Zato je edini racionalni odziv, da varčujemo več in ne manj, še posebej ker so donosi na bankah skoraj nič ali pa manj kot nič

Lahko rečemo, da je novo natisnjen denar ekvivalenten finančnemu kokainu, ki se že leta (zaradi nizkih obrestnih mer) indirektno vbrizgava na finančne trge. Delniški trgi bliskovito rastejo, ko je napovedana nova serija tiskanja denarja, čeprav višje prodaje ali višjih dobičkov od same napovedi podjetja na borzi nimajo nič oz. so učinkov od  novo natisnjenega denarja deležna šele v naslednjih letih. 

V bistvu novo natisnjeni denar celotno gospodarstvo spremeni v naše 'mesto duhov'. Vse izgleda pozitivno in produktivno, vse do dneva, ko novega denarja ni več. Od tega dneva naprej, se vse sesuje nazaj v resničnost in zopet se znajdemo v ruševinah.

Zato podpiram ponovno uvedbo zlatega standarda in ne verjamem, da je bančni depozit dobra naložba za varčevanje za pokojnino, stanovanje, avto, zlato rezervo, šolanje otrok,...

Kljub kratkoročnim nihanjem sem zagovornik za varčevanje v zlatu in srebru, kar je v članku dobro razloženo zakaj. 

Za varčevanje v zlatu in srebru priporočam naše podjetje Elementum, ki v Slovenij nudi nakup zlata in srebra že 10 leto. Podjetje Elementum je v Sloveniji edini direktni ponudnik naložbenega zlata in srebra kovnice Umicore, ki ima najdaljši good delivery status na svetu in sicer neprekinjeno od 1930 leta. Za dodatne informacije nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 59 2009, obiščite našo spletno stran: www.elementum.si ali spletno trgovino: https://trgovina.elementum.si/index.php

ponedeljek, 27. junij 2016

Pričakujem več negotovosti

Referendum o izstopu Velike Britanije iz EU nam je pokazal v kako nestabilnih in nepredvidljivih časih živimo. V samo dveh dneh smo iz naivno pričakovanega rezultata, da VB ne bo izstopila iz EU, doživeli hladen tuš. No, nekateri so na tak razplet opozarjali že dalj časa, npr. Boris Gerjovič, ki je po mojem mnenju med svetovnimi analitiki glede napovedovanja cene zlata med top 3. Brexit je pravilno napovedal že decembra 2015. Prav tako smo na rast cen plemenitih kovin opozarjali preko plemenitih novic podjetja Elementum. Kaj se je dogajalo z ceno zlata in srebra v noči iz 23. na 24. junij si lahko ogledate na grafih spodaj.

Brexit se je zgodil. Kako naprej? Ravno zaradi tako nepričakovanih dogodkov stalno opozarjamo, da je resnično pomembno del premoženja razpršiti v zlato in srebro. Verjetno se veliko ljudi danes sprašuje:"Kaj pa zdaj? Ali sem zdaj prepozen za nakup zlata in srebra?"
Ne, niste prepozni. Pred nami je namreč obdobje velike negotovosti. Ali si predstavljate, kako se bo EU razdružila z Veliko Britanijo? Jaz ne. Kako bodo ločili in preselili skupne institucije EU, še posebej tiste, ki imajo sedež v Londonu? Kako bodo morali dopovedati 50% državljanom, da ni več prostega pretoka blaga, denarja, delovne sile, ipd? Življenje se bo vsem precej zakompliciralo. Praktično povsem izenačen rezultat je najslabša možna opcija, saj karkoli narediš, bo 50% nezadovoljnih.
Ne pozabimo še na krizo v Grčiji. Ali bo VB držala zaveze glede skupnega reševanja Grčije? Kaj bo z medatlantskim sporazumom, gospodarskimi in vojaškimi zavezništvi, obljubami,...okrepile se bodo želje po izstopu tudi drugih držav, ki niso zadovoljne z EU. Npr. Madžarska. Kako se bo odzval svet, če bo v ZDA zmagal Donald Trump, kako bodo ob velikih letnih primanjkljajih v proračunih zmanjšali breme javnih dolgov? Na ta vprašanja nima nihče odgovorov.
Zato ocenjujem, da bosta zlato in srebro v prihodnjih letih beležila rast, seveda ob bistveno višjih nihanjih, kot smo jih bili navajeni do sedaj.
Zlato vam bo zaščitil premoženje, srebro pa vas bo naredil bogate, je rek poznanega strokovnjaka za naložbe v plemenite kovine. Vesel bom, če boste izberali podjetje Elementum za vašega partnerja pri nakupu plemenitih kovin. V podjetju Elementum smo že 10 let edini direktni partner kovnice Umicore v Sloveniji, ki ima t.i. good delivery status neprekinjeno že od leta 1930, kar pomeni, da preko svojih poslovnih partnerjev že več kot 85 let neprekinjeno zagotavlja likvidnost in kvaliteto zlata in srebra. Preden se odločite za nakup, smo vam za dodatne informacije na razpolago na naši brezplečni telefonski številki 080 59 2009

nedelja, 01. maj 2016

Srebro se v 2016 sveti bolj kot zlato, v 4 mesecih je zraslo za 21%, zlato za 14%

V letošnjem letu sta ceni zlata in srebra zelo porasli. Največ v mesecu aprilu. Razlogov za porast je več. Meni najpomembnejši pa je razvoj valutne vojne, ki že nekaj let divja v svetu, kjer si države želijo na vse načine razvrednotiti svojo valuto in s tem svoj izvoz narediti konkurenčnejši, ter tako zagnati svoje gospodarstvo. To najlažje naredijo, če natisnejo ogromne količine denarja. Kako se države trudijo razvrednotiti svojo valuto pa se vidi v tem, kako se spreminja cena zlata v različnih valutah. 
V dolarjih je cena zlata letos zrasla za 19.4%, v evrih za 14.2%, v britanskih funtih kar za 20.3%, v jenih pa samo za 7.2%. Razlika med največjo in najnižjo rastjo je 13.1 odstotnih točk ali kar 281%!! 
Že leta 2014, je bilo razmerje med valutami popolnoma drugačno. Najbolj je cena zlata zrasla v jenih in sicer za 12.3%, medtem, ko je v dolarjih celo upadla za 1.5%. V evrih je zrasla za 12.1% in v funtih za 5%. Razlika med največjo in najnižjo vrednostjo je 13.8 odstotnih točk!!
Kaj je nauk zgodbe? Valutne vojne ne prinesejo rešitev, temveč samo pretrese za ljudi in gospodarstva. V obdobju zadnjih 15 let so vse valute izgubljaje svojo vrednost glede na zlato. Kljub negativnim letom, ko je zlato izgubljalo vrednost glede na različne valute, pa je 15 letno povprečje rasti cen zlata v evrih 10.1% na leto, v dolarjih 11.2% na leto, jen 10.3% na leto, britanski funt 11.7% na leto. Še najmanj je proti zlatu izgubil švicarski frank 'samo' 7.9% NA LETO! Pri srebru je zgodba še bolj zanimiva, vendar o tem kaj več v naslednjih člankih.

Morda še ena zanimivost...

Če bi 500€ bankovce zložili en na drugega, bi z 160 milijoni 500€ bankovcev, ki so debeli 0,1 mm in predstavljajo 80 milijard €, vsak mesec zgradili stolp, ki je visok 16 kilometrov ali več kot 5,5 Triglavov.
Program odkupovanja obveznic naj bi trajal vsaj še eno leto. 
Ali ne bi bilo bolje, da bi teh 80 milijard raje razdelili med 330 milijone prebivalcev območja evra. Kar pomeni, da bi vsak dobil na mesec več kot 240€. Tako bi štiričlanska družina dobila 960€ dodatnega dogodka na mesec oz. na leto 11.520€. 
Glede na to, da se denar ECB (kot tudi drugih centralnih bank) za odkupovanje obveznic praktično kreira iz nič, se dajmo tudi mi še malo poigrati s številkami. 
Za 2 milijona Slovencev bi to pomenilo 5,76 milijarde € letno in če bi jih morali zapraviti za blago in storitve proizvedene v Sloveniji, kjer se plača 22% ddv, bi država dobila dodatnih 1,26 milijarde evrov, slovensko gospodarstvo pa injekcijo v višini 4,5 milijarde €. Enako bi veljalo tudi za ostale države.

Če se vrnemo nazaj na valutne vojne. Svet je postal globalen, zato valutne vojne že na srednji rok nimajo nobenega pozitivnega učinka. Posledica so veliki gospodarski pretresi, nestabilno okolje, razvrednotenje denarja in 'nenormalne' politike svetovnih centralnih bank. Zato priporočam da del premoženja zaradi zaščite pred razvrednotenjem denarja razpršite v zlato in srebro, ne glede na trenutno ceno.
Zakaj to priporočam? Sami se vprašajte, kako se lahko svet izvije iz spirale povečevanja dolga in tiskanja denarja? Ali bomo sposobni čez 5 ali 10 let vrniti dolg z obrestmi, ki ga imamo in ga še povečujemo? 

ponedeljek, 08. februar 2016

Webinar: Zakaj verjamemo v rast cen plemenitih kovin?

Priča smo velikemu padcu kitajskega delniškega trga, cene nafte podirajo 'negativne' rekorde, sedaj so se začeli 'topiti' še glavni ameriški delniški indeksi. Zlato in srebro po lanski ničelni rasti letos ostajata praktično edina naložba, ki ima perspektivo rasti. Da se ponavlja leto 2007 oz. 2008 se strinja vedno več analitikov. 
Za vas v četrtek ob 19-ih pripravljamo zelo zanimiv webinar: "Zakaj verjamemo v rast cene plemenitih kovin?"
Prijavite se lahko na spodnji povezavi: 
https://attendee.gotowebinar.com/register/4698010148141957890

8.2.2016

Donos naložbe v zlato v zadnjih 15-ih letih.

petek, 11. december 2015

Deutsche Bank je zelo izpostavljena finančnim derivatom

Zasledil sem zelo zanimiv članek, ki govori o izpostavljenosti finančnih derivatov največje nemške banke. Warren Buffet pravi, da so finančni derivati finančno orožje za množično uničevanje. Torej Deutsche Bank je izpostavljena skozi finančne derivate v višini 55.000 milijard €. Za lažjo predstavo: Nemški BDP znaša skromnih 3.000 milijard €. To pomeni več kot 18 kratnik. 
Ali ste se kdaj vprašali:
Kako reševati banko, če zaide v težave? Kako lahko to vpliva na stabilnost finančnega sistema? Kako lahko to vpliva na moje premoženje?

vir: www.goldsqueeze.com

ponedeljek, 25. maj 2015

Samo 0,13 grama zlata na prebivalca


Verjetno ste že slišali za finančni pregovor, da ni dobro imeti vseh jajc v isti košari. Vprašajte se kako je razporejeno vaše premoženje. Če pogledamo statistiko, lahko ugotovimo, da imamo v Sloveniji večino premoženja v nepremičninah in v bankah. Ta delež znaša preko 90%. Vse ostale naložbe predstavljajo manjšinski delež. Zakaj se mudi z nepremičninskim davkom in zakaj je potrebno reševati banke za vsako ceno, je potem verjetno razumljivo vsakemu. Težava depozitov je, da ne ohranjajo realno vrednost premoženja, težava nepremičnin pa je, da niso popolnoma likvidne ko bi si to želeli. Če bi potrebovali samo nekaj tisoč evrov, ne moremo prodati samo balkona temveč celotno nepremičnino.
Danes se pogovarjamo o 'zlatih in srebrnih jajcih'. Zakaj bi sploh vlagali v zlato in srebro? Glavni odgovor je, ker sta zlato in srebro redki kovini, celo bolj redki kot uran ter nepredstavljivo redkejši kot denar in javni dolgovi. 
Poglejmo si kako redki sta ti kovini.
Letna proizvodnja nafte:

Letna proizvodnja železa:

Letna proizvodnja bakra:

Letna proizvodnja niklja:

Letna proizvodnja urana:








Letna proizvodnja srebra:

Letna proizvodnja zlata:
Celotno do sedaj nakopano zlato predstavlja kocka s stranico dimenzije 21.2 metra. Še ne izkopanega zlata naj bi bilo za 55 tisoč ton. 

Letna proizvodnja zlatih rudnikov je v 2014 znašala 3.135 ton, od tega se je predelalo v zlate palice in zlatnike le 1.004 tone.
Že leta 2040 naj bi nas na svetu živelo 8 milijard. Glede na velikost svetovnega prebivalstva lahko enostavno izračunamo kolikšen delež na prebivalca predstavlja nova letna proizvodnja zlata.
Trenutna borzna cena 0,13 grama je 4,6€. To se mi zdi zelo malo, vendar nas zanima v primerjavi s čim. Primerjamo lahko koliko so se v enem letu povečal javni dolgovi. To si lahko pogledate na linku: http://www.economist.com/content/global_debt_clock. No, če se poigramo s številkami, se je svetovni dolg v samo enem letu povečal za 368€ (na zemljana). To pomeni, da se javni dolg povečuje 80x hitreje kot se povečuje količina edinega pravega denarja, ki ohranja kupno moč. Tega se danes ne zaveda več kot 95% ljudi. Ali spadate med 95% ali med 5% in ali ste že in v kolikšni meri kaj ukrenili, veste najbolj sami. Dejstvo pa je, da 95% ljudi tega nikoli ne bo razumelo in bo za njihove probleme kriv vedno nekdo drug. 
Poglejmo še malo naprej. Največji del aktivne populacije je sedaj stare med 35 in 45 let. To pomeni, da naj bi po optimalnem scenariju šla v pokoj čez 20 let. Prav tako 95% vseh ne razmišlja preveč o varčevanju za pokoj. "Saj imam še čas, itak se ne splača, tako in tako bom prej umrl", so običajni izgovori. Kaj pa, če bodo vseeno doživeli 65 let, saj je povprečna stopnja umrljivosti preko 80 let? Kje naj varčujem?
Kot kaže zgornja slika sta varčevanje v zlatu in srebru idealni strategiji, že za veliko krajši rok. Poleg likvidnosti, varnosti in donosnosti vam lahko garantiram, da bo zlata in srebra zmanjkalo prej kot denarja. Kar pomeni, da vam bo bolje ohranjal kupno moč. 

Količina švicarskih frankov se podvoji v 3.7 letih, medtem ko se količina zlata podvoji v 48 letih. Če bi tempo povečevanja količine frankov preračunali na 48 let, bi to pomenilo več kot 2000x povečanje glede na izhodišče. Precej zanimivo, kajne? Pa kljub temu še vedno več kot 97% ljudi varčuje v evrih.

Seveda nas vsi strokovnjaki prepričujejo, da inflacija ni problem, da je večji problem deflacija. Iskreno, ne razumem problema deflacije, saj takrat denar pridobiva na vrednosti. Tako kot po dežju vedno posije sonce, tudi po deflaciji vedno posije (hiper)inflacija. Vsaj tako se je dogajalo v zgodovini. Mogoče se nekateri spomnijo Jugoslovanske inflacije.


Tudi drugje v svetu je samo v dveh letih prišla zelo visoka inflacija. Zakaj? Zaradi tiskanja denarja in velikih javnih dolgov, kar nam jasno prikazuje zgornji graf. Povečanje inflacije za 20% pomeni podražitev vsega za 20%. Bi zmogli takšno podražitev?
Po drugi strani centralne banke večinoma na azijskih trgih povečujejo nakupe zlata. Te države imajo veliko bolj zdrave javne finance kot države sveta, ki se imajo za razvite (npr ZDA).

Kot sem že napisal, sem mnenja, da 95% ljudi ne bo reagiralo, za ostalih 5% pa verjamem, da bodo reagirali in da bodo prilagodili svojo naložbeno strategijo, tako kot so jo že prilagajali nekateri v zgodovini in imajo danes v posesti več kot ostali. V ZDA ima 10% ljudi v lasti 90% premoženja celotne populacije.
Zato predlagam, da izberete strategijo, ki že stoletja dokazuje svojo pravilnost. 

Želim vam čim več zlatih jajc v vaši košari in da ne boste svojih 0,13 grama zlata kupili šele ko bo na voljo bankovec za 1 milijon evrov, kajti to se lahko zgodi že zelo kmalu, še posebej če drži rek, da se zgodovina ponavlja.

Za vsakogar, ki bi se želel pogovoriti na kakšen način investirati v plemenite kovine sem dosegljiv na kontaktni številki podjetja Elementum 04 279 1990. Veliko raje spoznavam zgornjih 5% in vse tiste, ki bi si želeli priti iz spodnjih 95% v zgornjih 5%, kot tistih 95%, ki živijo v svetu, kjer so za vse krivi drugi, sami pa si ne upajo pogledati resnici v oči.

nedelja, 26. april 2015

Problem zadolževanja v Evropi - video

Spodaj si lahko pogledate zelo lep filmček, ki so ga pripravlil pri Bloombergu v letu 2014. Film si je pogledalo že preko 650.000 ljudi. Govori o prekomernemu zadolževanju držav EU, s poudarkom na Grčiji, ki bo zagotovo osrednji problem v drugi polovici leta 2015, in o rešitvi h kateri se nagiba birokracija EU.