sreda, 11. januar 2017

Ob upokojitvi bomo kmalu dobili manj kot 50% plače!

Če pogledamo podatke iz uradnih strani ZPIZa - www.zpiz.si, lahko ugotovimo, kako hitro se zmanjšuje delež višine pokojnine glede na plačo. 
Do izboljšanja lahko pride le če povečamo plače, ker se bodo tako povečale tudi pokojnine, podaljšamo delovno dobo, kar pomeni, da bo razmerje med zaposlenimi in upokojenci spet večje ali pa da ob enakem številu upokojencev povečamo število zaposlenih. Ker je življenjska doba vedno daljša in rodnost vedno manjša, je vsako upanje na hitro izboljšanje razmer samo in zgolj utopija. 

Približujemo se socialni bombi in bolje je že danes planirati svoje življenje v pokoju.

Nekaj zanimivih podatkov:






ponedeljek, 09. januar 2017

Neznanje je glavna surovina za manipulacijo.

V današnjem svetu, kjer je preveč informacij, gredo ravno najpomembnejše informacije prehitro v pozabo. Ali se še spomnite kaj ključnega za varnost bančnih vlog se je v Sloveniji spremenilo v aprilu 2016 in kaj se je zgodilo 2.10.2016 in sicer prvič po 8 letih in bo  vsaj še naslednjih 5 let vplivalo na cel svet?


Vabim vas na Webinar (to je predavanje, ki ga lahko v živo in iz udobja vašega doma spremljate preko mobilnega telefona, tablice ali računalnika). V 45 minutah si bomo skupaj pogledali kako so se gibale cene zlata in srebra v letu 2016. Tako nam bo lažje razumeti kaj lahko pričakujemo v letu 2017 in zakaj večina finančnih elit ne spodbuja varčevanja v zlatu in srebru.

Webinar bo potekal v četrtek 12. januarja med 20.00 in 20.45.

Oba predavatelja Peter Slapšak in Matjaž Jereb imava več kot 10 letne izkušnje na področju vlaganja v plemenite kovine in drugačen z veliko konkretnimi argumenti podkrepljen pogled na trenutno finančno situacijo, kot nam jo prikazujejo mediji v svetu in Sloveniji.

Prijavo na brezplačni webinar se opravite s klikom na povezavo: PRIJAVA

Vabljeni da razširite področje vašega znanja. Znanje je največje bogastvo. Neznanje pa je glavna surovina za manipulacijo.

sreda, 04. januar 2017

Tudi Grčija sprejema ukrepe v smeri zmanjševanja gotovine...


Razlog je mogoče različen kot v Avstraliji ali Indiji, pelje pa k enakem rezultatu. Kot zanimivost naj povem, da je v Nemčiji civilna iniciativa STOP BARGELDVERBOT zbrala že več kot 170.000 podpisov proti morebitni ukinitvi gotovine v Nemčiji.

Samo nekaj vprašanj v razmislek...

Kje so interesi ukinjanja gotovine?
Kdo je pobudnik?
Kdo ima lahko korist od tega?

torek, 03. januar 2017

Ponavlja se zgodba iz decembra 2015...


V decembru 2015 je FED po zelo dolgo časa dvignil obrestno mero. Posledica dviga je bila 3 mesečna rast cene zlata in srebra. Ali bo ob decemberskem ponovnem dvigu obrestne mere s strani FED zopet enako?
Vse tako kaže, da je cena zlata in srebra v drugi polovici decembra dosegla dno, saj od 23. decembra v rastočem trendu. Teza, da cene zlata upadejo ob dvigu obrestne mere, drži, vendar le za nekaj dni. Že v obdobju meseca dni, je slika popolnoma drugačna. 

Dvig obresti v decembru 2015 je močno spodbudil nemško povpraševanje po zlatu. Glede na konzervativno naravnanost Nemcev, lahko pričakujemo nadaljevanje trenda tudi v 2016. 
Ker pa skupne investicije v srebro predstavljajo samo 1/44 vseh investicij v srebro, lahko tako kot v 2016 pričakujemo višjo rast cen srebra kot zlata.

ponedeljek, 02. januar 2017

Cena zlata je v 2016 zrasla za 12%, srebra za 18,6%!

V letu 2017 lahko pričakujemo nadaljevanje rasti cen zlata in srebra. Rast bo poganjalo predvsem investicijsko povpraševanje zaradi novih nestabilnosti v evropski bančni industriji, višja pričakovana inflacija, ki bo spodbujala prenos sredstev iz depozitov z nizko obrestno mero in težave z refinanciranjem javnih dolgov evropskih držav. Da o nestabilnostih zaradi menjave oblasti v ZDA, začetku pogajanj o iztopu Velike Britanije iz EU in volitev v Franciji in Nemčiji raje ne govorimo.




Po EU, kjer se posredno ukinja 500€ bankovec, po Indiji, kjer so ukinili najvišje epoene bankovcev in praktično zlomili finančni sistem, je očitno na vrsti še Avstralija, kjer se tudi pripravljajo na morebitno ukinitev 100 $ bankovca. Ali si predstavljate, da je v EU največji 50€ bankovec?






ponedeljek, 03. oktober 2016

Prihodnja usoda sveta in prihodnja vrednost zlata!



Vsak, ki ga vsaj malo skrbi za svoje prihranke, tega predavanja enostavno ne sme zamuditi!

18.10. ob 18:00 v OZS Maribor, Titova cesta 63, 2000 Maribor
28.10. ob 18:00 - GZS Ljubljana, Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana

Gostujočemu predavatelju, mag. Borisu Gerjoviču MBA, je s teorijo o zlatu uspel prodor v tuje medije.

Njegova zgodba je bila objavljena kar na 76 portalih v vsem svetu. A bistvo zgodbe ni v njeni razširjenosti, temveč v njeni točnosti.
Pred to zgodbo je namreč skoraj ves svet trdil, da bo po dvigu obrestnih mer, s strani ameriške centralne banke, prišlo do padca cen zlata. Prvi in doslej edini dvig obrestnih mer, po objavi Gerjovičeve teorije, se je zgodil 16. decembra 2015, pri ceni zlata 1074 USD za unčo. http://www.finance.si/8824211

Neposredno za tem je avtor poskrbel za drugo senzacijo…več najdete s klikom na Wallstreet Online >>>

V članku »Propad EU« (ang. The downturn of the EU oziroma nem. »Der Niedergang der EU« gre za predstavitev brexita kot neizogibnega dejstva in to več kot pol leta pred stvarnim nastopom dogodka. Original članke najdete na http://www.wallstreet-online.de/nachricht/8240610-niedergang-eu in
http://seekingalpha.com/instablog/2366771-rockstone/4692296-downturn-eu.

14.09.2016 je novinarka Thomson Reutersa iz New Yorka Emily Flitter poslala g. Gerjoviču e-pošto z željo po dodatnih informacijah v zvezi s tem člankom. Ista novinarka je v mesecu maju 2016, opravila ekskluzivni intervju z Donaldom Trumpom.



Prijava na predavanje: www.elementum.si/gerjovic

nedelja, 18. september 2016

Kateri dejavniki vplivajo na povečanje cen plemenitih kovin?

Bolj dobičkonosno je en dan v mesecu razmišljati o denarju, kot zanj 30 dni trdo delati. 
V spodnjem videoposnetku so informacije, ki jih ne boste nikoli zasledili v slovenskih medijih


Garantirano najbolj podroben prikaz razlogov zakaj je za zaščito vašega premoženja v naslednjih letih nujno kupiti zlato in srebro. 

Predavata strokovni sodelavec in premoženjski svetovalec Matjaž Jereb in Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum. 

V podjetju Elementum (z vami že 10 let), smo specialisti za naložbe v plemenite kovine, kjer že od 2006 neposredno sodelujemo s kovnico Umicore, ki ima najdaljši status 'good delivery' na svetu, kar pomeni da nepretrgoma že 86 let zagotavlja kvaliteto in likvidnost vsega s strani kupljenega zlata in srebra, pa naj gre za 1g, 1kg ali 1 tono ali več.

Kovnica Umicore je v letu 2015 imela za 10,4 milijarde € prihodkov, precej več kot slovenski proračun, ki jih je imel 8,5 milijarde.

Za dodatne informacije pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 59 2009 ali 031 310 070.

Uživajte v gledanju in poslušanju!

ponedeljek, 18. julij 2016

Zakaj tiskanje denarja ne deluje več?

V bistvu tiskanje denarja svet pelje do finančnega propada.

Zakaj sploh prihaja do tiskanja denarja? Glavni vzrok so neprestani državni proračunski deficiti. Deficit pomeni, da država nima denarja oz. ekstra dodatnega denarja, da bi lahko kako drugače spodbudila gospodarstvo in povečala gospodarsko rast. Zato si denar izposodi tako da izda in proda svoje državne obveznice.

Z ničnimi oz. negativnimi obrestnimi merami, državo ne stane nič, da si denar izposodi od bodočih davkoplačevalcev. Vse izdane obveznice so sposojen denar od bodočih davkoplačevalcev, saj bo v prihodnje nekdo moral odplačati glavnico, čeprav se danes na glavnico ne plačuje nobenih obresti.

Tipično, obveznice ki zapadejo (glavnico mora država vrniti kupcu obveznice) so nadomeščene z novo izdanimi obveznicami.
Z drugimi besedami - državni dolg se nikoli ne zmanjšuje, saj nov dolg (novo izdane državne obveznice) zamenjajo zapadle obveznice, z denarjem ki ostane pa financirajo dodatno trenutno potrošnjo (kot npr. v Jugoslaviji v 90-ih).
Pogosto se to dogaja tudi v gospodinjstvih, saj obstoječ dolg, vsakih nekaj let odplačajo z izposojanjem še večjega zneska. Tako dolg ob spremenjeni dobi odplačevanja postaja vedno višji in višji.

Predpostavka takega delovanja je, da bomo v bodoče imeli več vsega: več davkoplačevalcev, ki bodo plačali več davka, več potrošnikov, ki bodo potrošili več, več delavcev, ki bodo bolj produktivni, več podjetij in korporacij z višjimi dobički in tako naprej, več, več, več.
Več vsega pomeni, da bomo lažje odplačali dolg, ki smo si ga sposodili od bodočih davkoplačevalcev. Gospodarstvo bo večje, davčni prihodki bodo višji, produktivnost bo povečala dobičke in potrošnjo.
Ta predpostavka, ki je delovala stoletja, sedaj ne deluje več! V t.i. razvitem svetu (tudi v Sloveniji) se soočamo z upadom prebivalstva in BDP, dobički, produktivnost in davčni prihodki vsi stagnirajo.
To potrjuje grozovito dejstvo, da v prihodnosti ne bo več vsega. Če je vsega manj, pa je potrebno veliko več žrtvovanja in odpovedovanja, da bi sploh lahko začeli zmanjševati goro dolga, nakopičenega v preteklosti. Kmalu to postane nemogoče (primer Grčije).

Tukaj je tiči vsa čarobnost tiskanja denarja! Da se izognemo vsem problemom vedno večjega dolga v stagnirajočem gospodarstvu (gospodarstvo ki ne raste), centralne banke (ECB, FED, BOE,...) izdajo nov denar brez podlage (lep izraz v angleščini je: create money out of thin air) in kupujejo državne obveznice. (Npr. odkupovanje državnih obveznic s strani ECB, 60-80 milijard na mesec že od lanskega septembra).

Temu se reče monetiziranje dolga, saj je nov denar, ki gre za nakupe dolga izdan iz nič. Za ta nov denar ni potrebnih nobenih davčnih prihodkov in nobenega žrtvovanja in odpovedovanja. Tako je najenostavneje povečati državne dolgove. To je pravzaprav brezplačen denar, saj ni nikomur potrebno nič plačevati za njega.

Tako kreiranje denarja je praktično perpetum mobile (neskončno brezplačni) sistem. Čaroben sistem za kreiranje brezplačnega denarja, ki ga lahko vlade porabijo kot želijo.
Od 2008 do 2016 so vlade in centralne banke z dodatnim denarjem stimulirale predvsem finančni (bančni) sektor. T.i denarno sproščanje (quantitative easing), pa je dvignilo cene delnicam korporacij, saj so glavni kupci delnic prišli do zastonj denarja.
Gospodinjstva in mala podjetja niso bila deležna takšnih ugodnosti. Saj si gospodinjstva in mala podjetja ne morejo sposoditi neomejene količine denarja po 0,5% obrestni meri, prav tako gospodinjstva in mala podjetja niso bila deležna nobenih dobropisov s strani držav ali centralnih bank (kot npr. banke, ki jih prodajamo bistveno ceneje, kot smo se zadolžili za njihove sanacije).

Sedaj je jasno že vsakemu normalnemu človeku, da tiskanje denarja še dodatno bogati bogate in da preostalim ne doprinese nič, zato naj bi sedaj vlade in centralne banke iskale različne načine, kako ta denar raje preko različnih programov plasirati direktno do ljudi oz. gospodinjstev.

Na novo natisnjen program se lahko porabi na različne načine. Vsem najbolj poznan način je poraba denarja skozi običajno neučinkovite in predemenzionirane gradbene projekte (TEŠ, 2 tir, avtoceste, ipd), kjer bi se lahko za enako količino denarja zgradilo bistveno več.

Domneva, ki jo večina politikov in ekonomistov zagovarja ja, da bo novo natisnjen denar sprožil ponovni cikel rasti v stagnirajočem gospodarstvu. Ko bo denar enkrat prišel v gospodarstvo, bodo ljudje začeli zapravljati več, podjetniki se bodo lotevali novih projektov, korporacije bodo širile svoje proizvodne kapacitete. Vsa ta širitev gospodarske aktivnosti, pa bo omogočila centralnim bankam da ta novo natisnjeni denar brez kritja kasneje umaknejo iz obtoka in nevtralizrajo presežek denarja v obtoku.

Tukaj pa imamo problem. Novo natisnjenega denarja se drži sindrom t.i. 'Mesta duhov' (zaradi lažjega razumevanja v nadaljevanju članka). Ta nov denar, ki pride iz nič, si želi z različnimi projekti iz ruševin zgraditi 'novo mesto'.

Ko novega denarja, ki pride iz nič, ni več, gospodarska aktivnost spet pade na 'skoraj' nič. Novo zgrajeno mesto pa tako postane 'novo mesto duhov'. Saj novo natisnjeni denar ni povzročil novega zagona dolgoročne gospodarske aktivnosti.

Povečanje državne potrošnje z novo natisnjenim denarjem ne bo povečalo dobičkov podjetij ali dodatnega zadolževanja gospodinjstev izven območja, kjer bo ta denar porabljen. Poraba novo natisnjenega denarja npr. za gradnjo cest, mostov (ali TEŠ, drugi tir), bo povečal dobičke gradbenih podjetij in to le za toliko časa, kolikor bodo trajali ti projekti (da je bilo dejanko tako vidimo pri velikih propadlih slovenskih gradbincih). 

Kako pa komentirati večje varčevanje gospodinjstev, ter posameznikov in njihovo nižjo porabo? Kaj lahko katastrofalna politika neomejenega tiskanja denarja pove o zdravju gospodarstva in učinkovitosti političnih voditeljev in voditeljev centralnih bank? 
Pove, da je stanje slabo in da bo v prihodnje še slabše. Zato je edini racionalni odziv, da varčujemo več in ne manj, še posebej ker so donosi na bankah skoraj nič ali pa manj kot nič

Lahko rečemo, da je novo natisnjen denar ekvivalenten finančnemu kokainu, ki se že leta (zaradi nizkih obrestnih mer) indirektno vbrizgava na finančne trge. Delniški trgi bliskovito rastejo, ko je napovedana nova serija tiskanja denarja, čeprav višje prodaje ali višjih dobičkov od same napovedi podjetja na borzi nimajo nič oz. so učinkov od  novo natisnjenega denarja deležna šele v naslednjih letih. 

V bistvu novo natisnjeni denar celotno gospodarstvo spremeni v naše 'mesto duhov'. Vse izgleda pozitivno in produktivno, vse do dneva, ko novega denarja ni več. Od tega dneva naprej, se vse sesuje nazaj v resničnost in zopet se znajdemo v ruševinah.

Zato podpiram ponovno uvedbo zlatega standarda in ne verjamem, da je bančni depozit dobra naložba za varčevanje za pokojnino, stanovanje, avto, zlato rezervo, šolanje otrok,...

Kljub kratkoročnim nihanjem sem zagovornik za varčevanje v zlatu in srebru, kar je v članku dobro razloženo zakaj. 

Za varčevanje v zlatu in srebru priporočam naše podjetje Elementum, ki v Slovenij nudi nakup zlata in srebra že 10 leto. Podjetje Elementum je v Sloveniji edini direktni ponudnik naložbenega zlata in srebra kovnice Umicore, ki ima najdaljši good delivery status na svetu in sicer neprekinjeno od 1930 leta. Za dodatne informacije nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 59 2009, obiščite našo spletno stran: www.elementum.si ali spletno trgovino: https://trgovina.elementum.si/index.php

ponedeljek, 27. junij 2016

Pričakujem več negotovosti

Referendum o izstopu Velike Britanije iz EU nam je pokazal v kako nestabilnih in nepredvidljivih časih živimo. V samo dveh dneh smo iz naivno pričakovanega rezultata, da VB ne bo izstopila iz EU, doživeli hladen tuš. No, nekateri so na tak razplet opozarjali že dalj časa, npr. Boris Gerjovič, ki je po mojem mnenju med svetovnimi analitiki glede napovedovanja cene zlata med top 3. Brexit je pravilno napovedal že decembra 2015. Prav tako smo na rast cen plemenitih kovin opozarjali preko plemenitih novic podjetja Elementum. Kaj se je dogajalo z ceno zlata in srebra v noči iz 23. na 24. junij si lahko ogledate na grafih spodaj.

Brexit se je zgodil. Kako naprej? Ravno zaradi tako nepričakovanih dogodkov stalno opozarjamo, da je resnično pomembno del premoženja razpršiti v zlato in srebro. Verjetno se veliko ljudi danes sprašuje:"Kaj pa zdaj? Ali sem zdaj prepozen za nakup zlata in srebra?"
Ne, niste prepozni. Pred nami je namreč obdobje velike negotovosti. Ali si predstavljate, kako se bo EU razdružila z Veliko Britanijo? Jaz ne. Kako bodo ločili in preselili skupne institucije EU, še posebej tiste, ki imajo sedež v Londonu? Kako bodo morali dopovedati 50% državljanom, da ni več prostega pretoka blaga, denarja, delovne sile, ipd? Življenje se bo vsem precej zakompliciralo. Praktično povsem izenačen rezultat je najslabša možna opcija, saj karkoli narediš, bo 50% nezadovoljnih.
Ne pozabimo še na krizo v Grčiji. Ali bo VB držala zaveze glede skupnega reševanja Grčije? Kaj bo z medatlantskim sporazumom, gospodarskimi in vojaškimi zavezništvi, obljubami,...okrepile se bodo želje po izstopu tudi drugih držav, ki niso zadovoljne z EU. Npr. Madžarska. Kako se bo odzval svet, če bo v ZDA zmagal Donald Trump, kako bodo ob velikih letnih primanjkljajih v proračunih zmanjšali breme javnih dolgov? Na ta vprašanja nima nihče odgovorov.
Zato ocenjujem, da bosta zlato in srebro v prihodnjih letih beležila rast, seveda ob bistveno višjih nihanjih, kot smo jih bili navajeni do sedaj.
Zlato vam bo zaščitil premoženje, srebro pa vas bo naredil bogate, je rek poznanega strokovnjaka za naložbe v plemenite kovine. Vesel bom, če boste izberali podjetje Elementum za vašega partnerja pri nakupu plemenitih kovin. V podjetju Elementum smo že 10 let edini direktni partner kovnice Umicore v Sloveniji, ki ima t.i. good delivery status neprekinjeno že od leta 1930, kar pomeni, da preko svojih poslovnih partnerjev že več kot 85 let neprekinjeno zagotavlja likvidnost in kvaliteto zlata in srebra. Preden se odločite za nakup, smo vam za dodatne informacije na razpolago na naši brezplečni telefonski številki 080 59 2009