V bistvu tiskanje denarja svet pelje do finančnega propada.
Zakaj sploh prihaja do tiskanja denarja? Glavni vzrok so neprestani državni proračunski deficiti. Deficit pomeni, da država nima denarja oz. ekstra dodatnega denarja, da bi lahko kako drugače spodbudila gospodarstvo in povečala gospodarsko rast. Zato si denar izposodi tako da izda in proda svoje državne obveznice.
Z ničnimi oz. negativnimi obrestnimi merami, državo ne stane nič, da si denar izposodi od bodočih davkoplačevalcev. Vse izdane obveznice so sposojen denar od bodočih davkoplačevalcev, saj bo v prihodnje nekdo moral odplačati glavnico, čeprav se danes na glavnico ne plačuje nobenih obresti.
Tipično, obveznice ki zapadejo (glavnico mora država vrniti kupcu obveznice) so nadomeščene z novo izdanimi obveznicami.
Z drugimi besedami - državni dolg se nikoli ne zmanjšuje, saj nov dolg (novo izdane državne obveznice) zamenjajo zapadle obveznice, z denarjem ki ostane pa financirajo dodatno trenutno potrošnjo (kot npr. v Jugoslaviji v 90-ih).
Pogosto se to dogaja tudi v gospodinjstvih, saj obstoječ dolg, vsakih nekaj let odplačajo z izposojanjem še večjega zneska. Tako dolg ob spremenjeni dobi odplačevanja postaja vedno višji in višji.
Predpostavka takega delovanja je, da bomo v bodoče imeli več vsega: več davkoplačevalcev, ki bodo plačali več davka, več potrošnikov, ki bodo potrošili več, več delavcev, ki bodo bolj produktivni, več podjetij in korporacij z višjimi dobički in tako naprej, več, več, več.
Več vsega pomeni, da bomo lažje odplačali dolg, ki smo si ga sposodili od bodočih davkoplačevalcev. Gospodarstvo bo večje, davčni prihodki bodo višji, produktivnost bo povečala dobičke in potrošnjo.
Ta predpostavka, ki je delovala stoletja, sedaj ne deluje več! V t.i. razvitem svetu (tudi v Sloveniji) se soočamo z upadom prebivalstva in BDP, dobički, produktivnost in davčni prihodki vsi stagnirajo.
To potrjuje grozovito dejstvo, da v prihodnosti ne bo več vsega. Če je vsega manj, pa je potrebno veliko več žrtvovanja in odpovedovanja, da bi sploh lahko začeli zmanjševati goro dolga, nakopičenega v preteklosti. Kmalu to postane nemogoče (primer Grčije).
Tukaj je tiči vsa čarobnost tiskanja denarja! Da se izognemo vsem problemom vedno večjega dolga v stagnirajočem gospodarstvu (gospodarstvo ki ne raste), centralne banke (ECB, FED, BOE,...) izdajo nov denar brez podlage (lep izraz v angleščini je: create money out of thin air) in kupujejo državne obveznice. (Npr. odkupovanje državnih obveznic s strani ECB, 60-80 milijard na mesec že od lanskega septembra).
Temu se reče monetiziranje dolga, saj je nov denar, ki gre za nakupe dolga izdan iz nič. Za ta nov denar ni potrebnih nobenih davčnih prihodkov in nobenega žrtvovanja in odpovedovanja. Tako je najenostavneje povečati državne dolgove. To je pravzaprav brezplačen denar, saj ni nikomur potrebno nič plačevati za njega.
Tako kreiranje denarja je praktično perpetum mobile (neskončno brezplačni) sistem. Čaroben sistem za kreiranje brezplačnega denarja, ki ga lahko vlade porabijo kot želijo.
Od 2008 do 2016 so vlade in centralne banke z dodatnim denarjem stimulirale predvsem finančni (bančni) sektor. T.i denarno sproščanje (quantitative easing), pa je dvignilo cene delnicam korporacij, saj so glavni kupci delnic prišli do zastonj denarja.
Gospodinjstva in mala podjetja niso bila deležna takšnih ugodnosti. Saj si gospodinjstva in mala podjetja ne morejo sposoditi neomejene količine denarja po 0,5% obrestni meri, prav tako gospodinjstva in mala podjetja niso bila deležna nobenih dobropisov s strani držav ali centralnih bank (kot npr. banke, ki jih prodajamo bistveno ceneje, kot smo se zadolžili za njihove sanacije).
Sedaj je jasno že vsakemu normalnemu človeku, da tiskanje denarja še dodatno bogati bogate in da preostalim ne doprinese nič, zato naj bi sedaj vlade in centralne banke iskale različne načine, kako ta denar raje preko različnih programov plasirati direktno do ljudi oz. gospodinjstev.
Na novo natisnjen program se lahko porabi na različne načine. Vsem najbolj poznan način je poraba denarja skozi običajno neučinkovite in predemenzionirane gradbene projekte (TEŠ, 2 tir, avtoceste, ipd), kjer bi se lahko za enako količino denarja zgradilo bistveno več.
Domneva, ki jo večina politikov in ekonomistov zagovarja ja, da bo novo natisnjen denar sprožil ponovni cikel rasti v stagnirajočem gospodarstvu. Ko bo denar enkrat prišel v gospodarstvo, bodo ljudje začeli zapravljati več, podjetniki se bodo lotevali novih projektov, korporacije bodo širile svoje proizvodne kapacitete. Vsa ta širitev gospodarske aktivnosti, pa bo omogočila centralnim bankam da ta novo natisnjeni denar brez kritja kasneje umaknejo iz obtoka in nevtralizrajo presežek denarja v obtoku.
Tukaj pa imamo problem. Novo natisnjenega denarja se drži sindrom t.i. 'Mesta duhov' (zaradi lažjega razumevanja v nadaljevanju članka). Ta nov denar, ki pride iz nič, si želi z različnimi projekti iz ruševin zgraditi 'novo mesto'.
Ko novega denarja, ki pride iz nič, ni več, gospodarska aktivnost spet pade na 'skoraj' nič. Novo zgrajeno mesto pa tako postane 'novo mesto duhov'. Saj novo natisnjeni denar ni povzročil novega zagona dolgoročne gospodarske aktivnosti.
Povečanje državne potrošnje z novo natisnjenim denarjem ne bo povečalo dobičkov podjetij ali dodatnega zadolževanja gospodinjstev izven območja, kjer bo ta denar porabljen. Poraba novo natisnjenega denarja npr. za gradnjo cest, mostov (ali TEŠ, drugi tir), bo povečal dobičke gradbenih podjetij in to le za toliko časa, kolikor bodo trajali ti projekti (da je bilo dejanko tako vidimo pri velikih propadlih slovenskih gradbincih).
Kako pa komentirati večje varčevanje gospodinjstev, ter posameznikov in njihovo nižjo porabo? Kaj lahko katastrofalna politika neomejenega tiskanja denarja pove o zdravju gospodarstva in učinkovitosti političnih voditeljev in voditeljev centralnih bank?
Pove, da je stanje slabo in da bo v prihodnje še slabše. Zato je edini racionalni odziv, da varčujemo več in ne manj, še posebej ker so donosi na bankah skoraj nič ali pa manj kot nič.
Lahko rečemo, da je novo natisnjen denar ekvivalenten finančnemu kokainu, ki se že leta (zaradi nizkih obrestnih mer) indirektno vbrizgava na finančne trge. Delniški trgi bliskovito rastejo, ko je napovedana nova serija tiskanja denarja, čeprav višje prodaje ali višjih dobičkov od same napovedi podjetja na borzi nimajo nič oz. so učinkov od novo natisnjenega denarja deležna šele v naslednjih letih.
V bistvu novo natisnjeni denar celotno gospodarstvo spremeni v naše 'mesto duhov'. Vse izgleda pozitivno in produktivno, vse do dneva, ko novega denarja ni več. Od tega dneva naprej, se vse sesuje nazaj v resničnost in zopet se znajdemo v ruševinah.
Zato podpiram ponovno uvedbo zlatega standarda in ne verjamem, da je bančni depozit dobra naložba za varčevanje za pokojnino, stanovanje, avto, zlato rezervo, šolanje otrok,...
Kljub kratkoročnim nihanjem sem zagovornik za varčevanje v zlatu in srebru, kar je v članku dobro razloženo zakaj.
Za varčevanje v zlatu in srebru priporočam naše
podjetje Elementum, ki v Slovenij nudi nakup zlata in srebra že 10 leto. Podjetje Elementum je v Sloveniji edini direktni ponudnik naložbenega zlata in srebra kovnice Umicore, ki ima najdaljši good delivery status na svetu in sicer neprekinjeno od 1930 leta. Za dodatne informacije nas pokličite na brezplačno telefonsko številko
080 59 2009, obiščite našo spletno stran: www.elementum.si ali spletno trgovino: https://trgovina.elementum.si/index.php
.thumb-890x250.jpg)
