torek, 06. junij 2017

Svet navideznih resnic in lažna dilema: investirati v zlato ali srebro?

Sedaj objavljam še drugi članek, ki ga je napisal Boris Gerjovič MBA, eden redkih strokovnjakov za vzročno posledično tolmačenje globalnih financ.

Branje je res zanimivo in koristno za vse, ki se odločate za investiranje v plemenite kovine in za vse, ki ste že investirali v plemenite kovine.

Namen tega članka je posredovanje relevantnih informacij potencialnim vlagateljem v plemenite kovine. Izhajamo iz objave na linku


Objava lepo demonstrira trenutne trende, vendar ima žal eno veliko napako. V stolpičastih grafikonih so podatki na levi y osi dejansko v milijonih unč in ne v tonah kot je zapisano na grafikonih v članku.

Za začetek se bomo ustavili pri predzadnjem grafikonu, ki govori o razmerju med ceno srebra in zlata v zadnjih 100 letih.

Ljudje imajo izredno različne afinitete do teh dveh kovin in tako poznam izdelovalce srebrnega nakita, ki pa zlatega nakita ne izdelujejo. Seveda velja tudi obratno ali pa je delež srebrnega nakita pri nekaterih večjih proizvajalcih nakita neznaten.

Pri naložbenih oblikah teh dveh kovin (kovanci, ploščice, palice, ingoti) obstajajo seveda veliki pristaši zlata, ki znajo povedati, da je odločitev za zlato samoumevna kajti:

  • Zlato ni obdavčeno niti z ddv
  • Transport in stroški skladiščenja so manjši, ker manjša količina pri isti vrednosti zaseda tudi manj prostora
  • Centralne in poslovne banke prav tako mnogo bolj forsirajo zlato kot sestavni del svojih deviznih rezerv.
  • Zlato ima oporišče v tradiciji obdarovanja v Indiji kakršno srebro nima nikjer na svetu


Do tu vse lepo in prav, a kot je rekel že Einstein: Vse je relativno. Naložba v srebro je možna tudi v brezcarinskem skladišču v Švici in ddv se ne plača dokler imate srebro tam. Sicer tudi ne vem zakaj bi ga jemali od tam razen, če s prodajo manjše količine kdaj zakrpate kakšno likvidnostno luknjo.

Pri lombardnih kreditih je zanimivo, da so skoraj vse banke na svetu, ki so sicer izraziti nasprotniki zlata, pripravljene le tega tudi takoj akceptirati kot jamstvo za vračanje kredita.  Toda, če katerikoli od teh bank rečemo ali je pripravljena akceptirati za isti kredit tudi srebro?, bo velika večina odgovorila pritrdilno.

Zgodba o Indiji ustreza resnici, a je v vseh ostalih pogledih (obe kovini je tudi možno reciklirati, kar se dejansko v praksi v velikem obsegu tudi dogaja) kot že rečeno ta resnica izrazito relativna. Ni pa relativna, če pogledamo nekatere prednosti srebra:

Industrijska poraba zlata (brez porabe za nakit) ne dosega v strukturi celotne porabe zlata niti 10%, medtem, ko je ta delež kot vidimo iz uvodnega linka pri srebru kar cca. 60%. In teh 60% predstavlja nepovratno porabo, medtem, ko 3300 ton letno nakopanega zlata dejansko menja le svojo lokacijo, ter se po izkopu ne nahaja več v rudnikih in rekah temveč v skladiščih. Toda na ta način zaloge zlata definitivno non stop rastejo.

Vse doslej zapisano je v bistvu lahko tudi povsem irelevantno in v glavnem v naprej odgovarja na vprašanja, ki se običajno porajajo vlagateljem v plemenite kovine. Toda ostaja nesporno dejstvo, da nima smisla v nedogled razpravljati o prednostih naložbe v zlato ali v srebro, če pa smo že več kot 17 let priča dejstvu, da se ceni obeh kovin gibljeta v isto smer in to tako navzdol kot navzgor - tako v času gospodarske krize kot tudi v času gospodarske konjunkture. Teorija po kateri je zlato kovina krize in srebro (s širokim spektrom uporabnosti v gospodarstvu) kovina konjunkture, več kot očitno torej ne drži saj je medsebojna korelacija gibanja cen teh dveh kovin kar 97%. Očitno gre za dejstvo, da obe kovini na trgu nista percipirani prvenstveno kot surovini temveč kot valuti. Gibanje cen zlata in srebra je torej odvisno bolj od gibanja cen drugih valut, kot pa od gibanja cen drugih surovin (njunih substitutov v industrijski porabi). V tem kontekstu je lahko padanje porabe srebra (v našem uvodnem linku v primerjavi 2016/2015) tudi drugorazredni podatek, ki sploh ne vpliva na ceno in bi ta vpliv dočakali šele po večkratni ponovitvi takšnega padca.

Tisto kar se vidi v naših analizah, ki segajo nazaj vse do januarja 2001, pa je prav tako nesporno dejstvo, da se cena srebra (ne glede na smer) spreminja tudi nekajkratno hitreje kot cena zlata. Opisan pojav je seveda logičen ob dejstvu, da je zlato trenutno kar 73 krat dražje, z obema kovinama pa trgujejo več ali manj isti trgovci z eno in isto količino likvidnostnih sredstev, ki jih imajo za to trgovanje na razpolago.  Skratka, če cena zlata pade v nekem časovnem obdobju za 1%, je lahko to pri srebru že 2 ali celo 3% in seveda velja tudi obratno in se ob vzponu obeh cen bistveno bolj veselijo imetniki srebra. Nauk, ki izhaja iz tega pa je lahko le sledeč. Pravzaprav nisem nikoli v poziciji, da Vam svetujem nakup zlata. Ne vem zakaj bi komu svetoval nakup, če ne verjamem v porast cene. Če pa že verjamem, da bosta ceni obeh kovin porasli, potem pa ne vem zakaj bi nekomu svetoval naj kupi kovino s katero bo zaslužil manj (zlato). V kolikor pa predvidevam v nekem obdobju padec cen plemenitih kovin, pa verjamem, da se strinjamo, da Vam nakupa le teh sploh ne bom svetoval, ker mi ni v neko tolažbo, da je nekdo po mojem nasvetu naredil manjšo izgubo v zlatu kot pa ,  če bi mu svetoval nakup srebra.

Splošna formula uspeha trajnega vlaganja v srebro ni nujno časovno neomejena. Če torej verjamemo v dolgoročni vzpon cen obeh kovin, potem je po preteku nekaj let ali desetletij možno s prihranjeno količino srebra kupiti več zlata kot bi ga imeli, če bi že od vsega začetka vlagali v zlato. Na trgu torej obvezno poiščite ponudnike z ugodnim menjalnim razmerjem, tako, da lahko v primerih dolgoročnega varčevanja v plemenitih kovinah obliko le te kovine tudi večkrat spremenite. Od pravila po katerem se na trgu cena srebra spreminja bistveno hitreje kot cena zlata odstopa le vojna situacija . Toda tu ne govorim o terorističnih napadih, eksplozijah, občasnih spopadih itd., ker ti pojavi sploh ne vplivajo na cene plemenitih kovin. Govorim o dolgotrajni pravi vojni, ki nastopa kot globalna in ne le kot lokalna nevarnost.
Seveda nihče ne more biti nezmotljivi Nostradamus toda več ali manj je jasno, da bo prihodnost tehnološkega in gospodarskega razvoja zaznamovana z razvojem telekomunikacij, elektronike, računalniških programov, nano tehnologije in nove opreme v medicini, vsesplošno robotizacijo, razvojem elektro tehnike in prodorom električnih prevoznih sredstev itd. Sedaj Vas prosim, da še enkrat preberete ta odstavek in ga primerjajte z celotno vsebino na linku https://sl.wikipedia.org/wiki/Srebro

A imamo v življenju sploh kdaj priložnost poslovati skoraj brez rizika tako, da je naša naložba dobra v obeh možnih scenarijih?

V primeru svetovnega gospodarskega zloma nastopa namreč srebro ob zlatu v svoji funkciji rezervne valute, ki je zlato samo niti slučajno ni v stanju opraviti. Pa ne samo zato, ker zlata ni dovolj, temveč tudi zato, ker dejansko na trgu ni manjših enot v zlatu kot je 1 gram in bi torej tudi za liter mleka , ki stane danes 1 evro morali dati 1 gramsko ploščico, ki jo trgovci že danes prodajajo po skoraj 50 evrov, čeprav se borzna cena grama zlata trenutno giblje okrog 37 evrov. Ta problem je najelegantneje rešljiv z 73 kratno cenejšim srebrom, ki tako v kriznih situacijah prevzema vlogo plačilnega sredstva za manjše transakcije analogno kot zlato prevzema vlogo plačilnega sredstva za večje transakcije. Na svojih predavanjih rad vršim komparacijo na način, da govorim o zlatu, ki prevzema vlogo bankovcev in srebru, ki prevzema sedanjo vlogo kovancev.

V drugem optimističnem scenariju naše prihodnosti, ko prihaja do gospodarskega razcveta, prične srebro vedno bolj pridobivati vlogo deficitarne surovine in splošno uporabne dobrine. In v tem drugem scenariju prihajajo potem močno do izraza vse prednosti srebra navedene v linku Wikipedie. Podatek iz uvodnega linka kjer piše, da je količinska poraba srebra v letu 2016 glede na leto 2015 padla za 11%, se v tem drugem optimističnem scenariju spremeni v rast potrošnje v višini preko 25% letno.


Zaključek: Če torej verjamemo v dolgoročno rast cen plemenitih kovin, potem z naložbami v srebro ne kaže oklevati. Razlogi za rast cen plemenitih kovin so lepo pojasnjeni v našem predhodnem članku z naslovom: Ne investirati v plemenite kovine dejansko pomeni izzivanje nesreče. Edini faktor, ki lahko le kratkoročno prepreči nadaljnjo rast cen plemenitih kovin so borzne intervencije centralnih bank ali izredno močnih tržnih igralcev, kot je v primeru srebra na primer J.P.Morgan. toda na koncu vedno zmaga realen in ne izmišljen svet , ker v realnem svetu nihče ne kupuje golobov v Benetkah niti kdorkoli prodaja zadnjo kapljo vode v Sahari. Zgodba o srebru nikoli ne bo zgodba o teh golobih temveč jasno zgodba o vodi v Sahari.


četrtek, 01. junij 2017

Če € spremenimo v sekunde

1 milijon sekund = 12 dni
1 milijarda sekund = 32 let 
1 bilijon sekund = 32.000 let

Javni dolg Slovenije = 32 milijard €
32 milijard sekund = 1.024 let
Javni dolg na 4 člansko družino v Sloveniji = 64.000 €

Javni dolg ZDA = 20 bilijonov $
20 bilijonov sekund je 640.000 let
Javni dolg na 4 člansko družino v ZDA = 248.911 $


Ali vi verjamete, da se bodo javni dolgovi odplačali?

Oglas: Naj vaša gotovina raje postane plemenita kovina!
Oglas omogoča: www.elementum.si, specialist za naložbe v plemenite kovine