Cene zlata in srebra na 50 letnem dnu!

Res je, da so cene zlata in srebra v nominalnih številkah višje kot pred 50 leti, vendar se je potrebno zavedati, da smo z 100 enotami denarja pred 50 leti kupili bistveno več, kot bi z enakimi 100 enotami denarja kupili danes. 

V Sloveniji, smo to še najbolj opazili, ko smo menjavali eno valuto z drugo, to je tolar z evri.

Če še bolj natančno pogledamo, se boste verjetno strinjali z menoj, da zelo verjetno obstaja tudi razlika med statistično inflacijo in realno inflacijo, čeprav morda ne veste zakaj. Obstaja zanimiva spletna stran in sicer  http://www.shadowstats.com/, ki meri različno merjenje statističnih podatkov v Ameriki. Med drugim pove, da se je model izračunavanja inflacije v Ameriki od leta 1980 spremenil kar 14 krat. Ali se je spreminjal na 2.7 leta zato da prikaže dejansko stanje inflacije ali zmanjšuje realne številke, si odgovorite sami. Kar je pa dejansko zanimivo, je podatek, da je bila v ZDA statistična inflacija na letni ravni 2,9% (saj podatek ne vključuje rasti cen hrane in energentov), po načinu izračunavanja inflacije iz leta 1980, pa naj bi bila inflacija celo višja od 10% .

Torej ob upoštevanju formule izračuna inflacije iz leta 1980, pridemo do zanimivega prikaza realnih cen zlata. 

Dejansko je bila najvišja cena zlata dosežena leta 1980, kjer je preračunano v današnje cene znašala 12.687$ za 31,1035 grama oziroma 1 unčo. Danes znaša cena 1.184$. Da bi se cene izenačile z zgodovinskim vrhom bi morale zrasti za več kot 10-krat (1.000%)!   

Pri srebru je viden še večji ekstrem. Leta 1980 naj bi bila najvišja cena 31,1035 grama oziroma 1 unče srebra neverjetnih 683$. Danes je cena te iste enote, manj kot 14,50$. Da bi cena srebra ponovno dosegla zgodovinski vrh bi morala zrasti za neverjetnih 47-krat (4.700%)!

Neverjetno kako sta bila takrat zlato in srebro draga, kajne?

Lahko pa obrnemo trditev drugače. Neverjetno, kako je pa danes cena zlata ali srebra nizka.

Še posebej, če vemo, kako se je od leta 2003 povečevala količina denarja v obtoku.

Zaključke povzemite sami. V kolikor pa vas je zamikal nakup zlata ali srebra se lahko obrnete po nasvet na podjetje Elementum (brezplačna številka 080 59 2009, spletna stran www.elementum.si), ki že več kot 12 let rešuje vprašanja kako pravilno opraviti svoj prvi nakup naložbenega zlata ali srebra.

Članek sem povzel po članku iz spletne strani: https://goldsilver.com/blog/its-official-gold-silver-prices-now-at-inflation-adjusted-50-year-lows/

Zanimivo branje: Pade lahko, zrasti mora!

Samo 0,13 grama zlata na prebivalca

Verjetno ste že slišali za finančni pregovor, da ni dobro imeti vseh jajc v isti košari. Vprašajte se kako je razporejeno vaše premoženje. Če pogledamo statistiko, lahko ugotovimo, da imamo v Sloveniji večino premoženja v nepremičninah in v bankah. Ta delež znaša preko 90%. Vse ostale naložbe predstavljajo manjšinski delež. Zakaj se mudi z nepremičninskim davkom in zakaj je potrebno reševati banke za vsako ceno, je potem verjetno razumljivo vsakemu. Težava depozitov je, da ne ohranjajo realno vrednost premoženja, težava nepremičnin pa je, da niso popolnoma likvidne ko bi si to želeli. Če bi potrebovali samo nekaj tisoč evrov, ne moremo prodati samo balkona temveč celotno nepremičnino.
Danes se pogovarjamo o 'zlatih in srebrnih jajcih'. Zakaj bi sploh vlagali v zlato in srebro? Glavni odgovor je, ker sta zlato in srebro redki kovini, celo bolj redki kot uran ter nepredstavljivo redkejši kot denar in javni dolgovi. 
Poglejmo si kako redki sta ti kovini.
Letna proizvodnja nafte:

Letna proizvodnja železa:

Letna proizvodnja bakra:

Letna proizvodnja niklja:

Letna proizvodnja urana:

Letna proizvodnja srebra:

Letna proizvodnja zlata:

Celotno do sedaj nakopano zlato predstavlja kocka s stranico dimenzije 21.2 metra. Še ne izkopanega zlata naj bi bilo za 55 tisoč ton. 

Letna proizvodnja zlatih rudnikov je v 2014 znašala 3.135 ton, od tega se je predelalo v zlate palice in zlatnike le 1.004 tone.

Že leta 2040 naj bi nas na svetu živelo 8 milijard. Glede na velikost svetovnega prebivalstva lahko enostavno izračunamo kolikšen delež na prebivalca predstavlja nova letna proizvodnja zlata.

Trenutna borzna cena 0,13 grama je 4,6€. To se mi zdi zelo malo, vendar nas zanima v primerjavi s čim. Primerjamo lahko koliko so se v enem letu povečal javni dolgovi. To si lahko pogledate na linku: http://www.economist.com/content/global_debt_clock. No, če se poigramo s številkami, se je svetovni dolg v samo enem letu povečal za 368€ (na zemljana). To pomeni, da se javni dolg povečuje 80x hitreje kot se povečuje količina edinega pravega denarja, ki ohranja kupno moč. Tega se danes ne zaveda več kot 95% ljudi. Ali spadate med 95% ali med 5% in ali ste že in v kolikšni meri kaj ukrenili, veste najbolj sami. Dejstvo pa je, da 95% ljudi tega nikoli ne bo razumelo in bo za njihove probleme kriv vedno nekdo drug. 
Poglejmo še malo naprej. Največji del aktivne populacije je sedaj stare med 35 in 45 let. To pomeni, da naj bi po optimalnem scenariju šla v pokoj čez 20 let. Prav tako 95% vseh ne razmišlja preveč o varčevanju za pokoj. "Saj imam še čas, itak se ne splača, tako in tako bom prej umrl", so običajni izgovori. Kaj pa, če bodo vseeno doživeli 65 let, saj je povprečna stopnja umrljivosti preko 80 let? Kje naj varčujem?

Kot kaže zgornja slika sta varčevanje v zlatu in srebru idealni strategiji, že za veliko krajši rok. Poleg likvidnosti, varnosti in donosnosti vam lahko garantiram, da bo zlata in srebra zmanjkalo prej kot denarja. Kar pomeni, da vam bo bolje ohranjal kupno moč. 

Količina švicarskih frankov se podvoji v 3.7 letih, medtem ko se količina zlata podvoji v 48 letih. Če bi tempo povečevanja količine frankov preračunali na 48 let, bi to pomenilo več kot 2000x povečanje glede na izhodišče. Precej zanimivo, kajne? Pa kljub temu še vedno več kot 97% ljudi varčuje v evrih.

Seveda nas vsi strokovnjaki prepričujejo, da inflacija ni problem, da je večji problem deflacija. Iskreno, ne razumem problema deflacije, saj takrat denar pridobiva na vrednosti. Tako kot po dežju vedno posije sonce, tudi po deflaciji vedno posije (hiper)inflacija. Vsaj tako se je dogajalo v zgodovini. Mogoče se nekateri spomnijo Jugoslovanske inflacije.

Tudi drugje v svetu je samo v dveh letih prišla zelo visoka inflacija. Zakaj? Zaradi tiskanja denarja in velikih javnih dolgov, kar nam jasno prikazuje zgornji graf. Povečanje inflacije za 20% pomeni podražitev vsega za 20%. Bi zmogli takšno podražitev?
Po drugi strani centralne banke večinoma na azijskih trgih povečujejo nakupe zlata. Te države imajo veliko bolj zdrave javne finance kot države sveta, ki se imajo za razvite (npr ZDA).

Kot sem že napisal, sem mnenja, da 95% ljudi ne bo reagiralo, za ostalih 5% pa verjamem, da bodo reagirali in da bodo prilagodili svojo naložbeno strategijo, tako kot so jo že prilagajali nekateri v zgodovini in imajo danes v posesti več kot ostali. V ZDA ima 10% ljudi v lasti 90% premoženja celotne populacije.

Zato predlagam, da izberete strategijo, ki že stoletja dokazuje svojo pravilnost. 

Želim vam čim več zlatih jajc v vaši košari in da ne boste svojih 0,13 grama zlata kupili šele ko bo na voljo bankovec za 1 milijon evrov, kajti to se lahko zgodi že zelo kmalu, še posebej če drži rek, da se zgodovina ponavlja.

Za vsakogar, ki bi se želel pogovoriti na kakšen način investirati v plemenite kovine sem dosegljiv na kontaktni številki podjetja Elementum 04 279 1990. Veliko raje spoznavam zgornjih 5% in vse tiste, ki bi si želeli priti iz spodnjih 95% v zgornjih 5%, kot tistih 95%, ki živijo v svetu, kjer so za vse krivi drugi, sami pa si ne upajo pogledati resnici v oči.

Privatizirati dobičke, nacionalizirati izgube!

Nekaj takega se prav sedaj dogaja na Cipru. Za rešitev bank z izpostavami na Cipru naj bi levji delež prispevali tudi varčevalci teh bank. Natančno v kakšni obliki bo sicer pokazal čas, vendar pa lahko predvidevamo, da se kaj podobnega zgodi tudi v kakšni drugi državi, ki bi zaprosila za finančno pomoč znamenito 'trojko'.
Kaj lahko kot individualni vlagatelji sploh naredimo? Predvsem je pomembno, da razpršimo svoje premoženje in da večino svojih prihrankov nimamo samo v banki. V izgib nepredvidenim 'bančnim počitnicam', ki jih sedaj zaradi zaprtja doživlja Ciper, priporočam, da del vašega premoženja investirate v zlato in srebro, saj vam bo taka naložba omogočila boljšo likvidnost, ki bi bila samo z prihranki na banki gotovo zelo okrnjena.
Predstavljajte si, da bi bile banke zaprte dva tedna, v tem obdobju bi morali plačati vaše položnice za elektriko, komunalo, vrtec, davke, ipd. Seveda, če položnic ne plačate veste kakšne so lahko sankcije.
Kako pa 'bančne počitnice' vplivajo na podjetje. Kljub temu, da je podjetje dobro stoječe, to podjetje v tem času ne more plačati materiala, plač zaposlenim, davka državi, ipd. Kakšne težave to pomenijo za podjetje, si lahko kar predstavljamo.
V času finančne krize, ki traja že pet let, smo se lahko naučili, da 'je pravilo, da ni pravil'. Kaj je bilo včasih normalno danes več ni. 
Sistemskemu tveganju, ki je danes aktualno v Cipru se lahko podjetja in posamezniki izognejo z razpršitvijo premoženja. Optimalna zaščita premoženja te vrste je investicija v zlato in srebro, ki predstavlja visoko likvidno naložbo, ki na srednje do daljše obdobje ohranja realno vrednost vašega premoženja. Cena zlata in srebra glede na višino javnih dolgov, težave v finančnih institucijah in ogromnih proračunskih primanjkljajih, že dolgo ni bila tako ugodna, zato osebno ocenjujem obdobje, kot izjemno ugodno za nakup zlata in srebra.
Za vse informacije zakaj in kako investirati v zlato in srebro smo vam v Element-umu seveda na voljo.

Krokodil išče zlato

Ogledate si lahko zelo zanimiv strip z naslovom: KROKODIL IŠČE ZLATO, ki ga je ustvaril 7 letni prvošolec Saš. Strip prikazuje, kje lahko najlažje kupite zlato!

Sorodna povezava:

20 razlogov zakaj danes kupiti zlato
Generacija zlato - priporočljiva literatura

Pozor! Ponarejena zlata palica!

Bolj kot se povečuje cena zlata in povpraševanje po zlatu, bolj se povečujejo tudi riziki za vlagatelje, ki se odločajo za nakup zlata. V zadnjem času so se na trgu pojavili primeri ponarejene zlate palice, mase 1 kg. Trenutna borzna cena 1 kg čistega zlata se je v času pisanja članka gibala med 41 in 42 tisoč evrov. Zanimivo je, da gre v tem primeru za ponaredek zlate palice proizvajalca oz. kovnice Metalor iz Švice. Poleg vsega palica normalno vsebuje serijsko številko, po navedbah pa so zraven ponarejevalci priložili tudi certifikat. Material, ki naj bi v tem primeru zamenjal zlato naj bi bil volfram, ki ima zelo podobno gostoto in težo kot zlato.

Navzven je takšne ponaredke zelo težko najti, saj njihova zunanja oblika ni nič drugačna od prave zlate palice. V tem primeru se je lahko ponaredek ugotovil le, ko se je zlata palica poplnoma prerezala, kar se jasno vidi tudi na slikah.

Največji riziko je, da vlagatelji kupijo take palice na t.i. črnem ali sivem trgu oz. preko interneta, kjer se običajno srečuje ponudba in povpraševanje 'enkratnih' oz. priložnostnih kupcev in prodajalcev, saj lahko zunanji izgled in priložena dokumentacija (npr. certifikat) ne ustrezata dejanski čistini zlata v palici.

Kako se zaščititi? Da gre za ponaredek lahko posumite, ko vam nekdo ponuja zlato palico po zelo nizki prodajni ceni, npr. po ceni, ki je nižja od borzne cene za več kot 5%, saj se prodajne cene zlatih palic (ki so proizvedene v kovincah z good delivery statusom) gibljejo vedno nad borzno ceno.

V prihodnosti se na trgu plemenitih kovin pričakuje porast goljufij, zato vam priporočam, da naložbeno zlato in srebro kupujete od preverjenih ponudnikov na trgu, ki imajo direkten stik s kovnico, katere zlate in srebrne palice tudi ponujajo na trgu. 

Na vprašanje kaj raje kupujete, cenejši ponaredek ali malo dražji original, odgovor z moje strani verjetno ni potreben, saj vas lahko šola pri nepravilni odločitvi zelo drago stane! Ali pa ste mnenja, da se vam to tveganje izplača?

Sorodni članki:
Nakup zlata 1 gram, 10 gramov ali 100 gramov?
Odkup zlata in srebra