Garantiramo vam vašo pokojnino! Ne garantiramo vam višine! Lep pozdrav, vaša Slovenija

Veliko ljudi sprašujem ali so že kaj razmišljali o svoji pokojnini. 50% jih pravi saj bo država poskrbela za to, 50% jih pravi tako in tako bom moral delati celo življenje, ker se ne morem zanašati na državo.

Na spletnih straneh Ministrstva za finance, so navedene postavke sprejetega proračuna za 2017.

Skupaj prihodki: 8,7 mrd €, od tega 5,0 mrd € (57%) od pobranega davka na dodano vrednost in trošarin, 1 mrd € (11%) od dohodnine,  0,8 mrd (9%) € prejetih sredstev od EU in 0,5 mrd € (6%) od davka na dobiček. Torej 4 postavke predstavlja 83% vseh prihodkov.

Skupaj odhodki: 9,4 mrd €, od tega 1 mrd € za plačilo obresti na dolg, 1,7 mrd transferi v javne zavode, 1,4 mrd € transferi v socialne sklade, 0,9 mrd € za plače javnih uslužbencev. 4 postavke predstavljajo 53% vseh odhodkov.

Šele februarja 2020, bi odplačali javni dolg, če bi vse prihodke državnega proračuna namenili za poplačilo glavnice dolga!

Dobra novica: v letu 2017 bomo odplačali 2,9 mrd € dolga

Slaba novica: v letu 2017 se bomo na novo zadolžili za 4,1 mrd €.

Slaba novica: dolg države konec marca 2017 znaša 32 mrd €. Torej za obresti plačujemo 1 mrd €, kar pomeni, da je povprečna obrestna mera na dolg 1 mrd / 32 mrd = 3,1%

Finančna past: Danes znaša 3 mesečni Euribor -0,3%, leta v oktobru 2008 je znašal 5,1%! (vir) Razlika 5,4 odstotne točke.
Če se torej strošek zadolžitve Slovenije poveča za 5,4 odstotne točke (3,1% + 5,4% = 8,5%), bomo (brez da bi se javni dolg povečal za 1€) samo za obresti plačevali več kot 2,7 mrd € (8,5% od 32 mrd € = 2,7 mrd €). 

2,7 mrd € bi danes predstavljalo 31% vseh prihodkov proračuna. Ali je to nemogoče, si odgovorite sami. 

V primeru takega povečanja euribora bo prišlo verjetno do povečanja prihodkov in odhodkov proračuna, vendar je tukaj finančna past lahko zelo podobno kot takrat, ko so se gospodinjstva zadolževala v švicarskih frankih.

NAUK ZGODBE: Vedno se lahko zanesete na državo, da bo garantirala vašo pokojnino. Za zagotovitev dostojne višine vaše pokojnine, pa poskrbite sami. 

Kako si zagotoviti dostojno višino pokojnine lahko preberete na: www.elementum.si. Pri podjetju Elementum lahko že več kot 10 let lahko investirate v naložbeno zlato in srebro kovice, ki ima najdaljši status 'good delivery' na svetu. 

Ne pozabite: naložba v zlato in srebro je varna in likvidna naložba za varčevanje z enkratnimi ali mesečnimi zneski.

Webinar (gostujoči predavatelj): Povratek srebra (zakaj varčevati v fizičnem srebru). Prijava

Inflacija in razvrednotenje denarja

Na sliki je prikazano, kako papirnati denar skozi čas izgublja na vrednosti. Do leta 1971, ko je še veljal zlati standard, je bila cena nafte relativno stabilna. Ali ste vedeli, da je bila povprečna letna cena sodčka nafte leta 1950 2,77 $ in leta 1970 3,39$. Leta 1990 je bila cena že 23,19$. Danes pa je cena približno 100$ za sodček nafte.

Graf jasno pokaže, kako je rasla cena nafte v dolarjih, funtu, evru in gramu zlata v obdobju po letu 1971. Edina stabilna valuta glede na nafto je bilo zlato. Noben papiranti denar v tem obdobju ni enako dobro ohranjal realno vrednost. To velja tudi z vaše premoženje. Zlato veliko bolje ohranja realno vrednost premoženja skozi čas, kot papirnati denar. Danes se soočamo z velikimi dolžniškimi krizami držav, zato se moramo vprašati, kaj nam bo v prihodnje ohranjalo realno vrednost našega premoženja. Papirnati denar ali zlato? Če gledamo z vidika papirnatega denarja smo imeli od leta 1971 do danes zelo veliko inflacijo, če gledamo z vidika zlata, inflacija ni bila prisotna! Na kašen način zaščititi vaše premoženje pa je in bo samo vaša odločitev.

Kako se bodo zmanjševali dolgovi držav?

Za nami je obdobje, ki ga verjetno še dolgo ne bomo pozabili. V svetu smo bili priča velikim padcem na borznih trgih, ki jih je pričakovalo in napovedalo le malo analitikov. Prav tako pa je malo analitikov v letu 2009 napovedovalo tako velike popravke navzgor kot so se zgodili. Cene nepremičnin večinoma stagnirajo ali upadajo, stopnja nezaposlenosti raste po celem svetu, prav tako smo priča rasti javnega dolga in proračunskih primanjkljajev. Danes skoraj cel svet ugotavlja, da je pred nami nekaj zelo težkih let t.i. razdolževanja.
Ker ne moremo vplivati na odločitve politikov, reševanje podjetij, povečevanje ali zmanjševanje proračunskih primanjkljajev in podobnih makroekonomskih dejavnikov, se lahko trenutni situaciji le prilagodimo in poizkusimo predvideti kaj 'manj prijetnega' nas čaka v prihodnosti in se pred tem poizkusimo tudi zaščititi.
Prvi nasvet, ki se ga tudi sam poizkušam držati je porabiti manj kot znašajo moji prihodki in ob vsakem prilivu prihraniti vsaj en del. Že skoraj celo življenje ugotavljam, da je veliko lažje zapraviti kot privarčevati, ampak ravno zaradi tega je vsak prihranek, ki ostane veliko bolj cenjen. Vsak prej potrošen kot zaslužen evro , pa je kasneje zelo težko vrniti, še posebej če je bil izposojen. Verjetno se v tem večina strinja z mano.
To lahko prenesemo tudi na nivo držav. Skoraj vse države so zaradi svetovne krize namenile veliko denarja za reševanje podjetij, bank in ostalih finančnih ustanov. Očitno se temu ni bilo moč izogniti, saj je bil pred zlomom celoten svetovni finančni sistem. Pomembneje pa je od kje se je jemal denar za reševanje te situacije. Obstaja skupina držav, ki je v manjšini in je denar vzela iz svojih rezerv in obstaja večina držav, ki rezerv ni imela in je denar jemala z dodatnim zadolževanjem. Ker se vsak dolg vedno mora enkrat vrniti, bomo tako in drugače morali vrniti tudi ta dolg.
Načini vračila tega dolga pa so različni. Dolg lahko države vrnejo z proračunskim presežkom, kar bi se normalno tudi pričakovalo. Žal ima ta scenarij na podlagi zgodovinskih dejstev malo možnosti za uspeh, čeprav bi si njegov uspeh vsi najbolj želeli. Dolg se lahko odpiše, kaj je najmanj verjeten scenarij. Dolg pa lahko države 'vrnejo' tudi tako, da ga razvrednotijo. Tako je to hotela narediti Nemčija po prvi svetovni vojni, ko je morala plačati zmagovalcem svoj vojni dolg. Njihov scenarij je bil razvrednotiti valuto, v kateri je bil nominiran dolg, ter ga tako praktično zelo enostavno poplačati. Posledica je bila hiperinflacija in veliko obubožanje gospodarstva in prebivalstva. Danes je večina državnih dolgov v obveznicah in bi se z inflacijo oz. hiperinflacijo lahko realno zmanjšali. Vendar je potrebno vedeti, da se ob veliki inflaciji zmanjša vsako premoženje z fiksnim donosom. Primer najbolj pogoste državne obveznice z fiksnim donosom. Ob večji inflaciji ali hiperinflaciji zaradi manjše kupne moči denarja najbolj profitira država, ki jo je izdala. Izgubi pa lastnik, ki je obveznico kupil, saj realno dobi na koncu manj denarja kot je zanjo plačal.
Inflacija je pojav naraščanja cen, ki je koristen, če cene rastejo minimalno, v kolikor rastejo prehitro inflacija ni koristna. Vzrok povečane inflacije je skoraj vedno preveliko oz. prehitro povečevanje denarja v obtoku. Vse kaže, ta bo to tudi scenarij, ki bo sledil v prihodnje, saj je malo verjetno, da bodo države zmanjševale svoje dolgove z presežki v proračunih.
Kot vlagatelj, ki nimam veliko vpliva na državne primanjkljaje se moram vprašati kateri scenarij je bolj mogoč in kako investirati svoje prihranke, da se ne bodo razvrednotili oz. da bodo tudi pridobili na realni vrednosti? Na izbiro imam delnice, nepremičnine, obveznice, zlato in srebro, bančni depozit. Mogoče je izbira velika ali pa tudi ne, glede na čase ki prihajajo.