sreda, 23. oktober 2013

Gibanje cene zlata glede na količino denarja v obtoku

Na cene zlata vpliva veliko dejavnikov. Med najpomembnejšimi je sprememba količine denarja v obtoku. Že kar nekaj časa ugotavljamo, da vse glavne centralne banke razvitih držav direktno ali indirektno povečujejo količino denarja v denarnem sistemu. Največkrat to poteka preko odkupovanja državnih obveznic in preko tega spodbujanje javne potrošnje. Seveda to pomeni tudi povečevanje javnega dolga, saj bo enkrat morala država te obveznice odplačati. Če ne želi z novim dolgom odplačevati stari dolg, čeprav se to dogaja skoraj v vseh razvitih državah že zadnjih 40 let, bi morale tako države ustvarjati proračunske presežke, da bi svoj dolg realno znižale. Kot vidimo na spodnji sliki, je dejansko največ novega denarja v zadnjih petih letih ustvarila Angleška centralna banka (BOE), nato Švicarska centralna banka (SNB) in šele na tretjem mestu je Ameriška centralna banka (FED). Glede na obseg je na svetu seveda najpomembnejša Ameriška centralna banka (FED). Torej je odgovor ali naj vlagatelj kupi Švicarske franke (CHF) za rezervno valuto, glede na spodnji graf gotovo negativen in naj raje izbere Avstralski dolar.

Monetarna ekspanzija s strani centralnih bank.To so bili seveda podatki za nazaj. Kako pa kaže za naprej? Ameriška centralna banka sicer že skoraj pol leta napoveduje, da bo zniževala odkupovanje obveznic ZDA, ki znaša danes 85 milijard $ na mesec oz. 1.020 milijard na leto. Vprašaje je kdaj se bo to realno zgodilo, saj je interes kupcev za nakup obveznic ZDA vsak dan nižji. Tudi Angleška centralna banka ne namerava kaj hitro zmanjšati tempa še vsaj dve do tri leta. Pred kratkim smo v medijih prebrali, da se je Japonska odločila v dveh letih podvojiti količino denarja v obroku (članek). Ugotovimo lahko, da se povečevanje likvidnosti v monetarnem sistemu še ne bo tako hitro končalo. Ravno zaradi tega si poglejmo spodnji graf, ki prikazuje povezavo med globalno likvidnostjo in cenami zlata. Obstaja pozitivna povezava med rastjo likvidnosti in ceno zlata in sicer z zelo majhnimi odstopanji. Če je točka, ki prikazuje ceno zlata nad premico, to pomeni da je cena zlata precenjena, kar jasno vidimo na grafu, kjer se je cena zlata gibala okrog 850 dolarjev za 1 unčo (31,1035g). V kolikor je točka, ki prikazuje ceno zlata pod premico, pa je cena zlata podcenjena.


Veliko odstopanje v primerjavi z zgodovinsko povezanostjo!
Sedaj, ko to pišem, je cena zlata 1.340$, kar pomeni, da je glede na zgornji graf in v primerjavi v globalno likvidnostjo zelo podcenjena. Da bi bila cena zlata na dolgoročni trendni liniji, bi torej danes morala znašati vsaj 1.780$. Da bi cena zlata prišla na ta nivo bi morala zrasti vsaj za 30%, kar se glede na volatilnost cene zlata v letošnjem letu lahko zgodi tudi v zelo kratkem času, saj je povpraševanje po fizičnem zlatu zelo veliko in to predvsem na enosmerni relaciji od zahoda proti vzhodu, kamor se seli tudi pol moči v svetovnem gospodarstvu, saj zahod počasi vendar konstantno izgublja konkurenčno bitko.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Vesel bom vašega mnenja, predloga ali vprašanja na temo članka ali bloga na splošno.