torek, 30. maj 2017

Ne investirati v plemenite kovine dejansko pomeni izzivanje nesreče...

Članek, ki ga lahko preberete v nadaljevanju, je napisal Boris Gerjovič MBA, moj dober prijatelj in strokovnjak za vzročno posledično tolmačenje globalnih financ, kar je sposobnost le malo ljudi. 

Vabim vsakogar, ki mu je pomembno SE ZAVEDATI, kaj se dogaja po svetu, da si preberete spodnji članek.

Namen tega članka je opozoriti na dejstvo, da je bila kriza, ki smo ji bili priča leta 2008 mladič, mama je pa tu sedaj pred našimi vrati. Pričnimo z opisom situacije v ZDA, ki kot največja svetovna ekonomija tudi daleč najmočneje vplivajo na cene plemenitih kovin. V eni sami tabeli je opis te situacije najbolj pregleden na povezavi www.usdebtclock.org

Kot vidimo številka v zgornjem levem kotu nezadržno narašča. Po nastopu svojega predsedniškega mandata je g. Trump sicer uspel ta kumulativni dolg zmanjšati za več kot 100 mlrd. USD, toda tu ni šlo za neke sistemske ukrepe, ki bi pomenili trajno spremembo trenda, temveč za enkratne intervencije. Prikrajšati OZN enkratno za 8 milijard USD ni neka posebna umetnost. Sicer je možno odpustiti nekaj ljudi v centralni administraciji, a to ne bo večen prihranek pri plačah, še posebej če angažirate nove ljudi. Ob tem sedanji predsednik g. Trump povečuje izdatke za vojsko. Kot se vidi iz same tabele, pa rastejo tudi izdatki za socialo in zdravstvo. Zaradi dviga obrestnih mer, je večji tudi tempo rasti stroškov zadolževanja. In ta ameriški notranji začaran krog bi lahko rešil le neto gotovinski pritok od zunaj, če bi na primer ZDA krepko zmanjšale svoj trgovinski deficit z preostalim svetom, kar bi med drugim privedlo do vseh pozitivnih učinkov, ki jih prinaša povečanje izvoza in/ali zmanjšanje uvoza ZDA

G. Trump je precej časa vztrajal na zgrešenem konceptu, ki ga je zanimivo najprej uporabil proti sicer prijateljsko nastrojeni Kanadi. Povečanje uvoznih dajatev, omejevanje uvoznih kvot in povečevanje administrativnih taks seveda nikakor ne predstavlja rešitve, ker protekcionizem v mednarodni menjavi vedno rojeva protekcionizem tudi na drugi strani in prizadete države več ali manj odgovarjajo z enakimi nasprotnimi ukrepi.

Najelegantnejši način stimuliranja zmanjšanja trgovinskega deficita je prav gotovo v nižanju vrednosti ameriške valute. In na prvi pogled se zdi, da smo v zadnjem mesecu priča natančno temu trendu. Toda podrobnejši pregled arhiva tečajnic pokaže, da sploh ne gre za trend padanja vrednosti ameriške valute, temveč za rast vrednosti EUR, ki v tem mesecu  pridobiva praktično proti vsem valutam in ameriški dolar dejansko izgublja svojo vrednost le proti evru. Vse skupaj zgleda tako, kot da bi se 10. februarja letos v Washingtonu na sestanku Trump in predsednik Japonske vlade Šinzo Abe dogovorila, da bosta skupno usmerila svoje aktivnosti v rast evra in zaviranje nemške ekspanzije na svetovnih tržiščih. Toda objektivno gledano takšen trend Ameriki ne prinaša skoraj ničesar.

Problem trgovinskega deficita ZDA namreč ni le v menjavi z Nemčijo (minus 65 milijard USD v letošnjem letu), temveč je tu tudi menjava z Japonsko (minus 67 milijard USD v letošnjem letu), predvsem pa menjava s Kitajsko (minus v višini 348 milijard USD predstavlja kar 40% celotnega deficita v letošnjem letu).


Toda kot že rečeno ameriški dolar ne izgublja, temveč celo pridobiva na vrednosti proti Japonskemu jenu (samo v zadnjem mesecu od 19. aprila do 20. maja iz 108 jenov za USD na 112 jenov za USD), medtem, ko je relacija s kitajsko valuto takšna, da v primerjavi januar 2014 / januar 2017 pokaže, da je vrednost ameriškega dolarja v tem času porasla iz 6 na 7 juanov za en dolar (trenutno cca. 6,85). Dejstvo je namreč, da je izhodiščna obrestna mera Japonske centralne banke še vedno negativna (-0,10 %), medtem, ko je Kitajska to isto obrestno mero zadnjič spremenila 23. oktobra 2015, ko jo je znižala iz 4,60 na 4,35%.
Kot vemo je v treh korakih od decembra 2015 FED dvignil svojo obrestno mero v ZDA iz 0 na sedanji nivo 1%. V tem kontekstu je trenutna rast evra manj vezana na notranje razprtije v ZDA temveč bolj na govorice, da bi naj ECB že v prihodnjem mesecu (junij 2017) predčasno prekinila svoj program t.i. quantitative easinga (program nizkih obrestnih mer in kupovanja obveznic prezadolženih držav članic evro cone).

Več ali manj je jasno, da bodo vsi dosedanji ukrepi imeli na trgovinski deficit ZDA le kozmetični učinek in bo ta rasel še naprej s približno enako ali celo večjo dinamiko vse dotlej dokler se razmerje med dolarjem in juanom ne vrne vsaj na nivo iz januarja 2014 in razmerje med dolarjem in jenom vsaj na nivo 1 USD = 100 jenov (Mimogrede naj omenim, da je bilo to razmerje še konec septembra 2012 na nivoju cca 1 USD = 79 jenov, a samo 3 leta kasneje septembra 2015 že na nivoju 1 USD = 120 jenov). Več kot očitno si Japonska lahko privošči, da v tišini postopno devalvira svojo valuto tudi za preko 50% v le 3 letih, kar že samo po sebi kaže kako vrhunsko neumen je trenutni svetovni kvazi kapitalistični red. V 19. stoletju so bila ta nihanja med glavnimi svetovnimi valutami max. 2% letno, kar je seveda pomenilo pravi razcvet mednarodne menjave in v okoliščinah takšne stabilnosti tudi gospodarsko prosperiteto.

Poglejmo sedaj resnici v oči in ugotovimo zakaj Japonska in Kitajska vztrajata na nižjih vrednostih svojih valut in zakaj ZDA nimajo odgovora na takšno vztrajanje. Dolg ZDA do Japonske znaša trenutno cca. 1100 milijard USD in, ker Kitajska že lep čas konvertira ameriške obveznice v zlato, je na ta način Japonska postala največji upnik v odnosu do ZDA. Dolg ZDA do Kitajske znaša po zadnjih znanih podatkih iz 17 aprila letos 1059 milijard USD. Vir:
https://www.thebalance.com/u-s-debt-to-china-how-much-does-it-own-3306355


V obeh primerih gre za respektabilne številke, čeprav je Kitajska še dve leti nazaj imela celo za 1300 milijard USD ameriških obveznic. Dejansko g. Trump na srečanjih z vrhom Japonske ali Kitajske ne more govoriti posebej glasno, ker ga lahko opozorijo, da v kolikor ne namerava znižati tona, lahko naslednje jutro pričakuje prej omenjene obveznice na borzi (pravilna interpretacija: zlom trga obveznic). ZDA torej realno niso v poziciji, da od teh dveh držav karkoli zahtevajo. Morda lahko kaj zahtevajo od Japonske in sicer kot protiuslugo za pomoč ameriškega ladjevja v konfliktih Japonske z Severno Korejo, toda od Kitajske definitivno ne morejo zahtevati ničesar, kar se lepo vidi tudi v naši prvi uvodni tabeli kjer deficit ZDA v menjavi s Kitajsko vztrajno hitro narašča.

Ostaja odprto še vprašanje: Zakaj si Japonska poskuša pomagati z nižjo vrednostjo svoje valute oziroma zakaj si sedaj dejansko ne more privoščiti večjih padcev v realizaciji svojega izvoznega gospodarstva? Odgovor je sila preprost. Japonska gospodarska slika je vse prej kot briljantna. Po stopnji rasti bruto družbenega proizvoda (v lanskem letu 4932 milijard USD) je namreč s 0,5% rastjo v lanskem letu Japonska šele na 187 mestu na svetu. Na prvi pogled zgleda gospodarstvo močno saj je stopnja brezposelnosti le 3,2% in lanski presežek v mednarodni menjavi 11,6 milijard USD (leto pred tem je Japonska v mednarodni menjavi ustvarila celo 5 milijard USD minusa). Toda poznavalci tamkajšnjih razmer točno vedo kaj bom sedaj zapisal. Devizne rezerve države (zlato + druge valute) so iz nivoja preko 5000 milijard USD v samo nekaj letih skopnele na lanskih 1233 milijard USD. Država sama po sebi dela 235 milijardni letni minus ( v USD). Javni dolg predstavlja neke vrste unikum v svetu in znaša v relaciji do družbenega bruto proizvoda kar 234,7%. Ta javni dolg pa več kot 2 kratno ne presega le njihovega družbenega bruto produkta, temveč analogno tudi tržno kapitalizacijo vseh delnic Japonskih podjetij, ki je trenutno prav tako približno na nivoju letnega družbenega bruto proizvoda.

Poznavalci tamkajšnjih razmer vedo, da so le te prvenstveno posledica izrednega staranja Japonskega prebivalstva ter negativnega prirasta prebivalstva v višini letne stopnje - 0,19%. V lanskem letu je imela Japonska le 7,8 novih rojstev na 1000 prebivalcev, kar jo uvršča šele na 224 mesto na svetu. Pričakovana starost ob rojstvu je že 85 let. Od 128 milijonov Japoncev jih je kar 27,3 % starejših od 65 let. V osnovi zadeva ne bi smela bit kritična, če 2 zaposlena morata poskrbeti še za tretjega oziroma zaslužiti še za njegovo pokojnino. Je kar precej držav kjer je to razmerje še bistveno slabše (na primer pri nas), toda tam seveda pokojnine niso na slovenskem nizkem nivoju in predstavljajo enormen strošek in obremenitev za državo. V takšnih okoliščinah je potrebno dodati le še to, da Japonska od svojega celotnega izvoza proda v ZDA kar 20,2% kar uvršča ZDA na prvo mesto oziroma so ZDA za Japonsko glavni izvozni trg.


Devizni trgovci, ki z računalniki v Tokiju in New Yorku premikajo vsak dan velikanske zneske imajo v svojih glavah neko čudno percepcijo po kateri je Evropa = Nemčija in percepcija ima včasih še eno hujše nadaljevanje v stilu Nemčija = Frankfurt.  Če javni dolg na Japonskem torej znaša 234,7% BDP-a in je analogna številka v ZDA 105% ter v Nemčiji cca. 70%, potem se že na takšni osnovi zdi deviznim trgovcem rast evra kot valute logična in še bolj logična se seveda zdi, če med istimi tremi državami krenemo v primerjavo lanskih rezultatov v mednarodni menjavi. (Japonska + 11,6 milijard USD, ZDA minus 734 milijard USD in Nemčija presežek v višini 295,4 milijard USD). Kot vemo Evropa in evro cona nista le Nemčija in najnevarnejša posledica velike rasti evra je zlom Italije , ki ji je recimo izvoz iz leta 2015 v višini 450 milijard USD že v letu 2016 padel na 436 milijard USD. Stanje v italijanskih bankah je alarmantno in država ima javni dolg v višini 132,5% DBP. Torej ni slučajno, da ima Italija sedaj prvega človeka EU parlamenta in hkrati tudi prvega človeka Evropske centralne banke. Vprašanje je še samo ali bomo dobili iz Italije tudi prvega človeka Evropske komisije, da bo za reševanje Italije potem lažje navdušit EU davkoplačevalce in prepričati Italijane na volitvah prihodnje leto, da se splača uživat v takšni poziciji in ostati v okvirjih EU???

Prehajamo na problematiko učinkov povedanega na gibanje cen plemenitih kovin. Veliko ljudi v Evropi sicer pravilno razmišlja, da je cena zlata v neki obratno smerni korelaciji z vrednostjo ameriškega dolarja, le da to vrednost dolarja potem radi izmerijo napačno in sicer skozi razmerje EUR/USD, ki pa za vrednost zlata in srebra niti slučajno ni ključnega pomena. Z izjemo leta 2015 lahko ugotovimo izjemno povezanost cen plemenitih kovin z valutnim razmerjem USD/JPY saj se je korelacija od leta 2001 pa do današnjih dni redno (z izjemo že omenjenega leta 2015) gibala na nivojih preko 90%. Cena zlata in srebra se torej letos ne premakne nikamor, ker imamo obdobja krepkih padcev vrednosti japonske valute. Nekateri trgovci z zlatom doživljajo ob pogledu na tečajnice kar pravi mali šok, saj seveda niso navajeni, da bi ob padcih ameriškega dolarja proti evru hkrati padala še cena zlata. A letos smo imeli kar precej takšnih dni in to seveda točno zato, ker je še močneje kot dolar proti evru padel japonski jen. Hkrati je poraslo razmerje USD/JPY in zabeležili smo padec cen plemenitih kovin. Včasih je bil ta padec le relativen in sicer tako, da je evro pridobil proti dolarju več kot pa je porasla vrednost plemenitih kovin in na takšen dan so evropski trgovci, ki so dan prej kupili plemenite kovine v EUR prav tako v manjši izgubi. Korelacijski izračuni, ki smo jih izvedli v letih 2001 - 2014 so pokazali, da se soodvisnost valutnih razmerij in cen plemenitih kovin praktično ne spreminja tudi če merimo učinek s t.i. časovnim zamikom (vpliv sprememb valutnih razmerij na cene plemenitih kovin po 3, 6, 9, 15 in 27 mesecih). Najšibkejša je povezanost z valutnim razmerjem USD/EUR ki se ves čas giblje med 60 in 70%, medtem, ko je ta povezanost pri razmerju USD/JPY kot že rečeno 90% in je pri razmerju USD/CYN celo 95 - 96%.

Seveda pa vso to pisanje ne bi imelo nobenega smisla, če ne povemo tudi kaj pričakujemo jutri? Na prvi pogled kaže slabo, ker je krvna slika Japonske izredno slaba in v nekaterih pogledih (javni dolg/BDP) še  bistveno slabša od tiste v ZDA in še bolj od tiste v Nemčiji, toda na srečo imetnikov plemenitih kovin moram tukaj povedati, da omenjeni opevani barometer USD/JPY igra zelo dobro svojo funkcijo glede napovedi cen plemenitih kovin le kadar je cena zlata v razponu med 1200 in 1800 USD za unčo, kar je med drugim tudi glavni razlog neustrezne uporabe tega pokazatelja v letu 2015 (cena zlata je bila nižja kot 1200 USD za unčo). Pri trenutnih cenah (22.05.2017 ob 10.15 zlato cca. 1254 USD za unčo in srebro cca. 17 USD za unčo) torej ne vidim nekega posebnega rizika in večjega strahu pred nadaljnjim padanjem vrednosti japonske valute. Proces tega padanja lahko realno povzroči slabše rezultate v mednarodni menjavi in to še posebej v ZDA, ki na ta način seveda nikoli ne bodo obnovile svoje avtomobilske industrije v kolikor seveda kmalu ne vidimo iz njihove strani najboljši leteči avto na svetu, ki funkcionira na veter, ki ga sproti sam ustvarja.

V samo 4 mesecih in 20 dneh so ZDA letos presegle lanski celoletni primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci (734 milijard USD) in več kot očitno bo samo letošnji primanjkljaj v trgovini s Kitajsko večji od lanskega s celim svetom. Celoten primanjkljaj pa utegne letos v tem ritmu doseči tudi neverjetnih 1500 milijard USD. V primerjavi s to številko je novo sklenjen orožarski posel g. Trumpa v Savdski Arabiji v višini 110 milijard USD le blažilni kozmetični sprej. Dejansko pa obstajata le dve alternativi. Prva je rast kitajske valute v primerjavi z USD in druga je bankrot ZDA. Obe varianti (še posebej druga) pa imata močan pozitivni učinek na rast cen plemenitih kovin. Sicer ne vem kako bi lahko ZDA dosegle realizacijo prve variante, a tudi nisem bil od ZDA najet kot svetovalec za iskanje primerne alternative in ne bom niti ugibal. Dejstvo je, da je juan krepko podcenjen in to tudi v luči rastočih zalog zlata v trezorju njihove centralne banke PBOC (People bank of China). Mimogrede, Kitajska je imela leta 2015 izvoz v višini 2143 milijard USD in uvoz 1576 milijard USD ter v lanskem letu izvoz 2011 milijard USD in uvoz 1437 milijard USD. Kako velik presežek se dosega na ta način, pa si lahko izračunate tudi sami. Seveda pa je iluzorno pričakovati, da se je nekdo pripravljen tem presežkom v prihodnje preprosto odpovedati, kajti nakupi zlata stanejo in enako velja za naložbe v infrastrukturo ter novo (staro) pot svile.


Zaključek: Trenutek za vstop na trg plemenitih kovin je primeren, še posebej če ste zamudili več letni močan vzpon pri delnicah in krypto valutah. Obveznic v okoliščinah prezadolženosti izdajateljev nima smisla kupovati. Ostane le še lukrativna nepremičnina na Jadranu ali nakup kmetijskega zemljišča po zelo ugodni ceni v odročni regiji v Sloveniji. Glede na likvidnost (nepremičnin ni možno na hitro prodat) pa predvsem svetujem nakup fizičnih plemenitih kovin. Dodaten argument za tak korak je verjetnostni račun kjer se v svetu nevarno veča število kriznih žarišč, ki lahko jutri eskalirajo in potem v smislu domino učinka porušijo praktično vse (Venezuela, Libija, Ukrajina, Severna Koreja, Sirija, Turčija, Grčija, Izrael, Makedonija, Srbija, Črna Gora, Kosovo, Hrvaška itd.) Na seznam v oklepajih namenoma nisem dal Bosne in Hercegovine in jo dodajam izven oklepaja. Prav tako bomo izven oklepaja dodali še notranja trenja v samih ZDA, kar je po mojem mnenju sploh centralni problem celotne zgodbe. Preprosta logika verjetnostnega računa pokaže, da miru žal ne bo. Tudi, če nobeno krizno žarišče ne eksplodira, ostaja nerešen problem svetovne dolžniške krize, ki je najbolj nevarna v državah, ki so same krepko prezadolžene, hkrati pa je katastrofalno stanje tudi v njihovih bankah. In tu je na vrhu seznama ob Grčiji tudi Italija. Sledijo vsekakor Portugalska ter delno tudi še vedno Španija in Francija. Sicer pa kot vemo je na kolenih tudi velika in vsemogočna Deutsche Bank. Prišli smo v obdobje, ko ne investirati v plemenite kovine dejansko pomeni izzivanje nesreče. 

Boris Gerjovič, MBA



Največja varnost je razpršitev premoženja. V kolikor še niste razmišljali o razporeditvi vašega premoženja v plemenite kovine, je morda sedaj primeren čas. Ker lahko naredite tudi precej napak pri investiciji v plemenite kovine, vas vabim, da se obrnete po dodatne informacije na podjetje Elementum, zelo veliko je informacij na www.elementum.si, veseli bomo, tudi vašega klica...(še posebej če boste omenili, da ste se odločili za klic na podlagi teh informacij).

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Vesel bom vašega mnenja, predloga ali vprašanja na temo članka ali bloga na splošno.