Zakaj imamo višje cene goriva kot v Nemčiji in 22% ddv namesto 20% kot pred krizo?

Ko sem prišel preko avstrijsko - nemške meje sem presenečen ugotovil, da v Nemčiji točijo cenejše gorivo kot v Sloveniji. Bil sem presenečen, saj ko sem v prejšnjih letih pogosto potoval po Nemčiji in takrat je bilo gorivo običajno med 20 in 30 centov oz. okoli 25% dražje kot v Sloveniji. To me je spomnilo na čas gospodarske krize pred skoraj 10 leti. 



Cene goriv na svetovnih borzah so upadale, zato se je takrat vlada odločila, da bo zvišala trošarine in tako povečala prilive v proračun. Ta ukrep se mi je zdel popolnoma upravičen. Sedaj, ko so se prilivi v proračun povečali, pa cene goriv še vedno vztrajajo na rekordnih nivojih in presegajo cene goriv v Nemčiji, kjer je povprečna plača bistveno višja kot v Sloveniji. 




Enako je bilo v času krize z zvišanjem DDV iz 20% na 22%, ki se je obravnaval kot začasen ukrep. Le ta začasen ukrep je pred dvema letoma postal stalen. 

Kaj se lahko iz tega naučimo? Da poviševanje poviševanje davkov enosmeren ukrep in da se za svojo prihodnost ne moremo zanesti na obljube države.

Zakaj je to dobro vedeti? V Sloveniji se bomo v naslednjih letih soočali s problematiko staranja prebivalstva in nižanjem pokojnin. Denarja za pokojnine bo premalo in tudi odlivi iz proračuna za ta namen se bodo večali. Že danes gre iz tekoče pobranih davkov več kot 1 milijarda za pokrivanje luknje v pokojninski blagajni, druga milijarda pa gre za plačilo obresti za javni dolg.

Obe postavki se bosta v prihodnjih letih samo še povečevali. Če mislimo, da bo država poskrbela za nas se motimo. Socialne pravice so bodo krčile, pokojnine bodo izgubljale na kupni moči. To dejstvo je stvar logike in matematike, na katero imamo bolj malo vpliva.

Če ne želimo, da nam upade življenjski standard, je priporočljivo, da te šoke predvidimo že prej. 

Ker se že 11 leto ukvarjam z naložbami v plemenite kovine, verjamem, da je varčevanje v zlatu in srebru, ki se jih ne da multiplicirati v neomejenih količinah ali varijacijah eno izmed redkih alternativ, ki bodo vašim prihrankom ohranjali vrednost in kupno moč. Še bolj v času strukturnih šokov, ki prihajajo. 

V plemenite kovine lahko vlagate tudi z manjšimi mesečnimi zneski, vendar morate biti pozorni na kar precej dejstev, preden se odločite za varčevanje. V podjetju Elementum smo razvili vrhunske produkte za varčevanje v plemenitih kovinah. Več o njih lahko preberete na spletni strani www.elementum.si. Prav tako pa smo dostopni na brezplačni številki 080 59 2009. 

KDOR HOČE NAJDE POT, KDOR NOČE NAJDE IZGOVOR!

Lastništvo zlata poveča občutek varnosti menijo nemški vlagatelji

Tradicionalno so nemški državljani naklonjeni investicijam v zlato in srebro. Glede na raziskave, ki jih povzema spletna stran gold.org, naj bi se 59% vseh vprašanih strinjalo z izjavo, da zlato, na dolgi rok ne bo nikoli izgubil svoje vrednosti. 48% vprašanih se strinja, da lastništvo zlata poveča občutek varnosti posameznika in 42% se jih strinja z izjavo, da bolj verjamejo zlatu kot valutam držav.
V letu 2016 je nemško povpraševanje po zlatu eksplodiralo in se glede na leto 2015 povečalo za več kot 40% na preko 180 ton zlata.

V Sloveniji še vedno pogosto prevlada mnenje, da je potrebno imeti veliko denarja, za vlaganje v plemenite kovine. V plemenite kovine lahko vlagate že od 25 eur ali več. Je pa pomembno, da ste pozorni na kakšen način kupujete zlato ali srebro. 
Naložba v plemenite kovine je enostavna, pregledna, likvidna in brez davka na dobiček. 

V podjetju Elementum že 11 let omogočamo strankam možnost nakupa zlata in srebra po najugodnejših cenah. Vesel bom, če vam bom s svojim znanjem lahko pomagal pri vaši odločitvi za ustvarjanje ali optimiranje vašega premoženja v zlatu in srebru.

Američani presegli višino skupnega dolga na kreditnih karticah iz leta 2008.

Novi rekord: 1.020.000.000.000$ ali 4.880$ na vsakega polnoletnega državljana ali skoraj 10.000$ na družino. Seveda se zraven ne štejejo ostali dolgovi kot so hipotekarni kredit, leasing, ipd.

Napovedi se uresničujejo - Upad ponudbe na trgu srebra

Od sredine aprila smo priča padajoči ceni srebra. Veliko investitorjev se sprašuje zakaj cena pada. Padci cene so posledica velikih prodajnih intervencij na trgu papirnatega srebra, ki nimajo nobene osnove z realnim trgom fizičnega srebra. Na spodnjih grafih je jasno upadanje proizvodnje srebra na eni strani, in povečanega povpraševanja na drugi strani.

Upadanje proizvodnje primarnih rudnikov srebra se nadaljuje tudi v letu 2017. Po letu 2002 je bilo leto 2016 prvo leto, ko je upadla celoletna proizvodnja rudnikov srebra. Po podatkih, ki primerjajo proizvodnjo v 2. trimesečju 2017 z 2. trimesečjem v 2016 je proizvodnja občutno upadla v večjih primarnih rudnikih srebra. Zato je v prihodnje realno za pričakovati pomanjkanje srebra. Več na spodnjem grafikonu.






Povečanje uvoza zlata in še posebej srebra v Indijo, se je izjemno povečal ravno v 2. trimesečju letošnjega leta. 

Vsi ti podatki nakazujejo močen preobrat v cenah plemenitnih kovin, še posebej pri srebru. Izkoristite poletne razprodaje in kupite srebro.

Če se prvič srečujete z investicijo v srebro in zlato vas vabim, da si več preberete na www.elementum.si in si zagotovite nakup zlata in srebra kovnice Umicore, ki se ponaša z najdaljšim neprekinjenim statusom good delivery v svetu.

Vpogled v trg plemenitih kovin

V podjetju Elementum smo stopili še korak naprej pred konkurenco. Z veseljem predstavljam revijo VPOGLED V TRG PLEMENITIH KOVIN, ki je namenjena vsem, ki vas zanimajo naložbe v plemenite kovine. V reviji lahko preberete veliko zanimivih in koristnih informacij zakaj in na kakšen način investirati v plemenite kovine. Ali izbrati zlato ali raje srebro? Kako na najcenejši način mesečno varčevati v zlatu ali srebru. Za vsa dodatna in individualna vprašanja, pa smo vam na voljo na brezplačni telefonski številki: 080 59 2009.

Svet navideznih resnic in lažna dilema: investirati v zlato ali srebro?

Sedaj objavljam še drugi članek, ki ga je napisal Boris Gerjovič MBA, eden redkih strokovnjakov za vzročno posledično tolmačenje globalnih financ.

Branje je res zanimivo in koristno za vse, ki se odločate za investiranje v plemenite kovine in za vse, ki ste že investirali v plemenite kovine.

Namen tega članka je posredovanje relevantnih informacij potencialnim vlagateljem v plemenite kovine. Izhajamo iz objave na linku

http://www.silbernews.com/index.php/wissen/news/silber-newsabeitraege/148-silber-beitraege2017/9065-20-05-17-silbernachfrage-fiel-um-11-im-letzten-jahr

Objava lepo demonstrira trenutne trende, vendar ima žal eno veliko napako. V stolpičastih grafikonih so podatki na levi y osi dejansko v milijonih unč in ne v tonah kot je zapisano na grafikonih v članku.

Za začetek se bomo ustavili pri predzadnjem grafikonu, ki govori o razmerju med ceno srebra in zlata v zadnjih 100 letih.

Ljudje imajo izredno različne afinitete do teh dveh kovin in tako poznam izdelovalce srebrnega nakita, ki pa zlatega nakita ne izdelujejo. Seveda velja tudi obratno ali pa je delež srebrnega nakita pri nekaterih večjih proizvajalcih nakita neznaten.

Pri naložbenih oblikah teh dveh kovin (kovanci, ploščice, palice, ingoti) obstajajo seveda veliki pristaši zlata, ki znajo povedati, da je odločitev za zlato samoumevna kajti:

• Zlato ni obdavčeno niti z ddv
• Transport in stroški skladiščenja so manjši, ker manjša količina pri isti vrednosti zaseda tudi manj prostora
• Centralne in poslovne banke prav tako mnogo bolj forsirajo zlato kot sestavni del svojih deviznih rezerv.
• Zlato ima oporišče v tradiciji obdarovanja v Indiji kakršno srebro nima nikjer na svetu

Do tu vse lepo in prav, a kot je rekel že Einstein: Vse je relativno. Naložba v srebro je možna tudi v brezcarinskem skladišču v Švici in ddv se ne plača dokler imate srebro tam. Sicer tudi ne vem zakaj bi ga jemali od tam razen, če s prodajo manjše količine kdaj zakrpate kakšno likvidnostno luknjo.

Pri lombardnih kreditih je zanimivo, da so skoraj vse banke na svetu, ki so sicer izraziti nasprotniki zlata, pripravljene le tega tudi takoj akceptirati kot jamstvo za vračanje kredita.  Toda, če katerikoli od teh bank rečemo ali je pripravljena akceptirati za isti kredit tudi srebro?, bo velika večina odgovorila pritrdilno.

Zgodba o Indiji ustreza resnici, a je v vseh ostalih pogledih (obe kovini je tudi možno reciklirati, kar se dejansko v praksi v velikem obsegu tudi dogaja) kot že rečeno ta resnica izrazito relativna. Ni pa relativna, če pogledamo nekatere prednosti srebra:

Industrijska poraba zlata (brez porabe za nakit) ne dosega v strukturi celotne porabe zlata niti 10%, medtem, ko je ta delež kot vidimo iz uvodnega linka pri srebru kar cca. 60%. In teh 60% predstavlja nepovratno porabo, medtem, ko 3300 ton letno nakopanega zlata dejansko menja le svojo lokacijo, ter se po izkopu ne nahaja več v rudnikih in rekah temveč v skladiščih. Toda na ta način zaloge zlata definitivno non stop rastejo.

Vse doslej zapisano je v bistvu lahko tudi povsem irelevantno in v glavnem v naprej odgovarja na vprašanja, ki se običajno porajajo vlagateljem v plemenite kovine. Toda ostaja nesporno dejstvo, da nima smisla v nedogled razpravljati o prednostih naložbe v zlato ali v srebro, če pa smo že več kot 17 let priča dejstvu, da se ceni obeh kovin gibljeta v isto smer in to tako navzdol kot navzgor - tako v času gospodarske krize kot tudi v času gospodarske konjunkture. Teorija po kateri je zlato kovina krize in srebro (s širokim spektrom uporabnosti v gospodarstvu) kovina konjunkture, več kot očitno torej ne drži saj je medsebojna korelacija gibanja cen teh dveh kovin kar 97%. Očitno gre za dejstvo, da obe kovini na trgu nista percipirani prvenstveno kot surovini temveč kot valuti. Gibanje cen zlata in srebra je torej odvisno bolj od gibanja cen drugih valut, kot pa od gibanja cen drugih surovin (njunih substitutov v industrijski porabi). V tem kontekstu je lahko padanje porabe srebra (v našem uvodnem linku v primerjavi 2016/2015) tudi drugorazredni podatek, ki sploh ne vpliva na ceno in bi ta vpliv dočakali šele po večkratni ponovitvi takšnega padca.

Tisto kar se vidi v naših analizah, ki segajo nazaj vse do januarja 2001, pa je prav tako nesporno dejstvo, da se cena srebra (ne glede na smer) spreminja tudi nekajkratno hitreje kot cena zlata. Opisan pojav je seveda logičen ob dejstvu, da je zlato trenutno kar 73 krat dražje, z obema kovinama pa trgujejo več ali manj isti trgovci z eno in isto količino likvidnostnih sredstev, ki jih imajo za to trgovanje na razpolago.  Skratka, če cena zlata pade v nekem časovnem obdobju za 1%, je lahko to pri srebru že 2 ali celo 3% in seveda velja tudi obratno in se ob vzponu obeh cen bistveno bolj veselijo imetniki srebra. Nauk, ki izhaja iz tega pa je lahko le sledeč. Pravzaprav nisem nikoli v poziciji, da Vam svetujem nakup zlata. Ne vem zakaj bi komu svetoval nakup, če ne verjamem v porast cene. Če pa že verjamem, da bosta ceni obeh kovin porasli, potem pa ne vem zakaj bi nekomu svetoval naj kupi kovino s katero bo zaslužil manj (zlato). V kolikor pa predvidevam v nekem obdobju padec cen plemenitih kovin, pa verjamem, da se strinjamo, da Vam nakupa le teh sploh ne bom svetoval, ker mi ni v neko tolažbo, da je nekdo po mojem nasvetu naredil manjšo izgubo v zlatu kot pa ,  če bi mu svetoval nakup srebra.

Splošna formula uspeha trajnega vlaganja v srebro ni nujno časovno neomejena. Če torej verjamemo v dolgoročni vzpon cen obeh kovin, potem je po preteku nekaj let ali desetletij možno s prihranjeno količino srebra kupiti več zlata kot bi ga imeli, če bi že od vsega začetka vlagali v zlato. Na trgu torej obvezno poiščite ponudnike z ugodnim menjalnim razmerjem, tako, da lahko v primerih dolgoročnega varčevanja v plemenitih kovinah obliko le te kovine tudi večkrat spremenite. Od pravila po katerem se na trgu cena srebra spreminja bistveno hitreje kot cena zlata odstopa le vojna situacija . Toda tu ne govorim o terorističnih napadih, eksplozijah, občasnih spopadih itd., ker ti pojavi sploh ne vplivajo na cene plemenitih kovin. Govorim o dolgotrajni pravi vojni, ki nastopa kot globalna in ne le kot lokalna nevarnost.

Seveda nihče ne more biti nezmotljivi Nostradamus toda več ali manj je jasno, da bo prihodnost tehnološkega in gospodarskega razvoja zaznamovana z razvojem telekomunikacij, elektronike, računalniških programov, nano tehnologije in nove opreme v medicini, vsesplošno robotizacijo, razvojem elektro tehnike in prodorom električnih prevoznih sredstev itd. Sedaj Vas prosim, da še enkrat preberete ta odstavek in ga primerjajte z celotno vsebino na linku https://sl.wikipedia.org/wiki/Srebro

A imamo v življenju sploh kdaj priložnost poslovati skoraj brez rizika tako, da je naša naložba dobra v obeh možnih scenarijih?

V primeru svetovnega gospodarskega zloma nastopa namreč srebro ob zlatu v svoji funkciji rezervne valute, ki je zlato samo niti slučajno ni v stanju opraviti. Pa ne samo zato, ker zlata ni dovolj, temveč tudi zato, ker dejansko na trgu ni manjših enot v zlatu kot je 1 gram in bi torej tudi za liter mleka , ki stane danes 1 evro morali dati 1 gramsko ploščico, ki jo trgovci že danes prodajajo po skoraj 50 evrov, čeprav se borzna cena grama zlata trenutno giblje okrog 37 evrov. Ta problem je najelegantneje rešljiv z 73 kratno cenejšim srebrom, ki tako v kriznih situacijah prevzema vlogo plačilnega sredstva za manjše transakcije analogno kot zlato prevzema vlogo plačilnega sredstva za večje transakcije. Na svojih predavanjih rad vršim komparacijo na način, da govorim o zlatu, ki prevzema vlogo bankovcev in srebru, ki prevzema sedanjo vlogo kovancev.

V drugem optimističnem scenariju naše prihodnosti, ko prihaja do gospodarskega razcveta, prične srebro vedno bolj pridobivati vlogo deficitarne surovine in splošno uporabne dobrine. In v tem drugem scenariju prihajajo potem močno do izraza vse prednosti srebra navedene v linku Wikipedie. Podatek iz uvodnega linka kjer piše, da je količinska poraba srebra v letu 2016 glede na leto 2015 padla za 11%, se v tem drugem optimističnem scenariju spremeni v rast potrošnje v višini preko 25% letno.

Zaključek: Če torej verjamemo v dolgoročno rast cen plemenitih kovin, potem z naložbami v srebro ne kaže oklevati. Razlogi za rast cen plemenitih kovin so lepo pojasnjeni v našem predhodnem članku z naslovom: Ne investirati v plemenite kovine dejansko pomeni izzivanje nesreče. Edini faktor, ki lahko le kratkoročno prepreči nadaljnjo rast cen plemenitih kovin so borzne intervencije centralnih bank ali izredno močnih tržnih igralcev, kot je v primeru srebra na primer J.P.Morgan. toda na koncu vedno zmaga realen in ne izmišljen svet , ker v realnem svetu nihče ne kupuje golobov v Benetkah niti kdorkoli prodaja zadnjo kapljo vode v Sahari. Zgodba o srebru nikoli ne bo zgodba o teh golobih temveč jasno zgodba o vodi v Sahari.

Če € spremenimo v sekunde

1 milijon sekund = 12 dni
1 milijarda sekund = 32 let 
1 bilijon sekund = 32.000 let

Javni dolg Slovenije = 32 milijard €
32 milijard sekund = 1.024 let
Javni dolg na 4 člansko družino v Sloveniji = 64.000 €

Javni dolg ZDA = 20 bilijonov $
20 bilijonov sekund je 640.000 let
Javni dolg na 4 člansko družino v ZDA = 248.911 $

Ali vi verjamete, da se bodo javni dolgovi odplačali?

Oglas: Naj vaša gotovina raje postane plemenita kovina!
Oglas omogoča: www.elementum.si, specialist za naložbe v plemenite kovine

Ne investirati v plemenite kovine dejansko pomeni izzivanje nesreče...

Članek, ki ga lahko preberete v nadaljevanju, je napisal Boris Gerjovič MBA, moj dober prijatelj in strokovnjak za vzročno posledično tolmačenje globalnih financ, kar je sposobnost le malo ljudi. 

Vabim vsakogar, ki mu je pomembno SE ZAVEDATI, kaj se dogaja po svetu, da si preberete spodnji članek.

Namen tega članka je opozoriti na dejstvo, da je bila kriza, ki smo ji bili priča leta 2008 mladič, mama je pa tu sedaj pred našimi vrati. Pričnimo z opisom situacije v ZDA, ki kot največja svetovna ekonomija tudi daleč najmočneje vplivajo na cene plemenitih kovin. V eni sami tabeli je opis te situacije najbolj pregleden na povezavi www.usdebtclock.org

Kot vidimo številka v zgornjem levem kotu nezadržno narašča. Po nastopu svojega predsedniškega mandata je g. Trump sicer uspel ta kumulativni dolg zmanjšati za več kot 100 mlrd. USD, toda tu ni šlo za neke sistemske ukrepe, ki bi pomenili trajno spremembo trenda, temveč za enkratne intervencije. Prikrajšati OZN enkratno za 8 milijard USD ni neka posebna umetnost. Sicer je možno odpustiti nekaj ljudi v centralni administraciji, a to ne bo večen prihranek pri plačah, še posebej če angažirate nove ljudi. Ob tem sedanji predsednik g. Trump povečuje izdatke za vojsko. Kot se vidi iz same tabele, pa rastejo tudi izdatki za socialo in zdravstvo. Zaradi dviga obrestnih mer, je večji tudi tempo rasti stroškov zadolževanja. In ta ameriški notranji začaran krog bi lahko rešil le neto gotovinski pritok od zunaj, če bi na primer ZDA krepko zmanjšale svoj trgovinski deficit z preostalim svetom, kar bi med drugim privedlo do vseh pozitivnih učinkov, ki jih prinaša povečanje izvoza in/ali zmanjšanje uvoza ZDA

G. Trump je precej časa vztrajal na zgrešenem konceptu, ki ga je zanimivo najprej uporabil proti sicer prijateljsko nastrojeni Kanadi. Povečanje uvoznih dajatev, omejevanje uvoznih kvot in povečevanje administrativnih taks seveda nikakor ne predstavlja rešitve, ker protekcionizem v mednarodni menjavi vedno rojeva protekcionizem tudi na drugi strani in prizadete države več ali manj odgovarjajo z enakimi nasprotnimi ukrepi.

Najelegantnejši način stimuliranja zmanjšanja trgovinskega deficita je prav gotovo v nižanju vrednosti ameriške valute. In na prvi pogled se zdi, da smo v zadnjem mesecu priča natančno temu trendu. Toda podrobnejši pregled arhiva tečajnic pokaže, da sploh ne gre za trend padanja vrednosti ameriške valute, temveč za rast vrednosti EUR, ki v tem mesecu  pridobiva praktično proti vsem valutam in ameriški dolar dejansko izgublja svojo vrednost le proti evru. Vse skupaj zgleda tako, kot da bi se 10. februarja letos v Washingtonu na sestanku Trump in predsednik Japonske vlade Šinzo Abe dogovorila, da bosta skupno usmerila svoje aktivnosti v rast evra in zaviranje nemške ekspanzije na svetovnih tržiščih. Toda objektivno gledano takšen trend Ameriki ne prinaša skoraj ničesar.

Problem trgovinskega deficita ZDA namreč ni le v menjavi z Nemčijo (minus 65 milijard USD v letošnjem letu), temveč je tu tudi menjava z Japonsko (minus 67 milijard USD v letošnjem letu), predvsem pa menjava s Kitajsko (minus v višini 348 milijard USD predstavlja kar 40% celotnega deficita v letošnjem letu).

Toda kot že rečeno ameriški dolar ne izgublja, temveč celo pridobiva na vrednosti proti Japonskemu jenu (samo v zadnjem mesecu od 19. aprila do 20. maja iz 108 jenov za USD na 112 jenov za USD), medtem, ko je relacija s kitajsko valuto takšna, da v primerjavi januar 2014 / januar 2017 pokaže, da je vrednost ameriškega dolarja v tem času porasla iz 6 na 7 juanov za en dolar (trenutno cca. 6,85). Dejstvo je namreč, da je izhodiščna obrestna mera Japonske centralne banke še vedno negativna (-0,10 %), medtem, ko je Kitajska to isto obrestno mero zadnjič spremenila 23. oktobra 2015, ko jo je znižala iz 4,60 na 4,35%.

Kot vemo je v treh korakih od decembra 2015 FED dvignil svojo obrestno mero v ZDA iz 0 na sedanji nivo 1%. V tem kontekstu je trenutna rast evra manj vezana na notranje razprtije v ZDA temveč bolj na govorice, da bi naj ECB že v prihodnjem mesecu (junij 2017) predčasno prekinila svoj program t.i. quantitative easinga (program nizkih obrestnih mer in kupovanja obveznic prezadolženih držav članic evro cone).

Več ali manj je jasno, da bodo vsi dosedanji ukrepi imeli na trgovinski deficit ZDA le kozmetični učinek in bo ta rasel še naprej s približno enako ali celo večjo dinamiko vse dotlej dokler se razmerje med dolarjem in juanom ne vrne vsaj na nivo iz januarja 2014 in razmerje med dolarjem in jenom vsaj na nivo 1 USD = 100 jenov (Mimogrede naj omenim, da je bilo to razmerje še konec septembra 2012 na nivoju cca 1 USD = 79 jenov, a samo 3 leta kasneje septembra 2015 že na nivoju 1 USD = 120 jenov). Več kot očitno si Japonska lahko privošči, da v tišini postopno devalvira svojo valuto tudi za preko 50% v le 3 letih, kar že samo po sebi kaže kako vrhunsko neumen je trenutni svetovni kvazi kapitalistični red. V 19. stoletju so bila ta nihanja med glavnimi svetovnimi valutami max. 2% letno, kar je seveda pomenilo pravi razcvet mednarodne menjave in v okoliščinah takšne stabilnosti tudi gospodarsko prosperiteto.

Poglejmo sedaj resnici v oči in ugotovimo zakaj Japonska in Kitajska vztrajata na nižjih vrednostih svojih valut in zakaj ZDA nimajo odgovora na takšno vztrajanje. Dolg ZDA do Japonske znaša trenutno cca. 1100 milijard USD in, ker Kitajska že lep čas konvertira ameriške obveznice v zlato, je na ta način Japonska postala največji upnik v odnosu do ZDA. Dolg ZDA do Kitajske znaša po zadnjih znanih podatkih iz 17 aprila letos 1059 milijard USD. Vir:

https://www.thebalance.com/u-s-debt-to-china-how-much-does-it-own-3306355

V obeh primerih gre za respektabilne številke, čeprav je Kitajska še dve leti nazaj imela celo za 1300 milijard USD ameriških obveznic. Dejansko g. Trump na srečanjih z vrhom Japonske ali Kitajske ne more govoriti posebej glasno, ker ga lahko opozorijo, da v kolikor ne namerava znižati tona, lahko naslednje jutro pričakuje prej omenjene obveznice na borzi (pravilna interpretacija: zlom trga obveznic). ZDA torej realno niso v poziciji, da od teh dveh držav karkoli zahtevajo. Morda lahko kaj zahtevajo od Japonske in sicer kot protiuslugo za pomoč ameriškega ladjevja v konfliktih Japonske z Severno Korejo, toda od Kitajske definitivno ne morejo zahtevati ničesar, kar se lepo vidi tudi v naši prvi uvodni tabeli kjer deficit ZDA v menjavi s Kitajsko vztrajno hitro narašča.

Ostaja odprto še vprašanje: Zakaj si Japonska poskuša pomagati z nižjo vrednostjo svoje valute oziroma zakaj si sedaj dejansko ne more privoščiti večjih padcev v realizaciji svojega izvoznega gospodarstva? Odgovor je sila preprost. Japonska gospodarska slika je vse prej kot briljantna. Po stopnji rasti bruto družbenega proizvoda (v lanskem letu 4932 milijard USD) je namreč s 0,5% rastjo v lanskem letu Japonska šele na 187 mestu na svetu. Na prvi pogled zgleda gospodarstvo močno saj je stopnja brezposelnosti le 3,2% in lanski presežek v mednarodni menjavi 11,6 milijard USD (leto pred tem je Japonska v mednarodni menjavi ustvarila celo 5 milijard USD minusa). Toda poznavalci tamkajšnjih razmer točno vedo kaj bom sedaj zapisal. Devizne rezerve države (zlato + druge valute) so iz nivoja preko 5000 milijard USD v samo nekaj letih skopnele na lanskih 1233 milijard USD. Država sama po sebi dela 235 milijardni letni minus ( v USD). Javni dolg predstavlja neke vrste unikum v svetu in znaša v relaciji do družbenega bruto proizvoda kar 234,7%. Ta javni dolg pa več kot 2 kratno ne presega le njihovega družbenega bruto produkta, temveč analogno tudi tržno kapitalizacijo vseh delnic Japonskih podjetij, ki je trenutno prav tako približno na nivoju letnega družbenega bruto proizvoda.

Poznavalci tamkajšnjih razmer vedo, da so le te prvenstveno posledica izrednega staranja Japonskega prebivalstva ter negativnega prirasta prebivalstva v višini letne stopnje - 0,19%. V lanskem letu je imela Japonska le 7,8 novih rojstev na 1000 prebivalcev, kar jo uvršča šele na 224 mesto na svetu. Pričakovana starost ob rojstvu je že 85 let. Od 128 milijonov Japoncev jih je kar 27,3 % starejših od 65 let. V osnovi zadeva ne bi smela bit kritična, če 2 zaposlena morata poskrbeti še za tretjega oziroma zaslužiti še za njegovo pokojnino. Je kar precej držav kjer je to razmerje še bistveno slabše (na primer pri nas), toda tam seveda pokojnine niso na slovenskem nizkem nivoju in predstavljajo enormen strošek in obremenitev za državo. V takšnih okoliščinah je potrebno dodati le še to, da Japonska od svojega celotnega izvoza proda v ZDA kar 20,2% kar uvršča ZDA na prvo mesto oziroma so ZDA za Japonsko glavni izvozni trg.

Devizni trgovci, ki z računalniki v Tokiju in New Yorku premikajo vsak dan velikanske zneske imajo v svojih glavah neko čudno percepcijo po kateri je Evropa = Nemčija in percepcija ima včasih še eno hujše nadaljevanje v stilu Nemčija = Frankfurt.  Če javni dolg na Japonskem torej znaša 234,7% BDP-a in je analogna številka v ZDA 105% ter v Nemčiji cca. 70%, potem se že na takšni osnovi zdi deviznim trgovcem rast evra kot valute logična in še bolj logična se seveda zdi, če med istimi tremi državami krenemo v primerjavo lanskih rezultatov v mednarodni menjavi. (Japonska + 11,6 milijard USD, ZDA minus 734 milijard USD in Nemčija presežek v višini 295,4 milijard USD). Kot vemo Evropa in evro cona nista le Nemčija in najnevarnejša posledica velike rasti evra je zlom Italije , ki ji je recimo izvoz iz leta 2015 v višini 450 milijard USD že v letu 2016 padel na 436 milijard USD. Stanje v italijanskih bankah je alarmantno in država ima javni dolg v višini 132,5% DBP. Torej ni slučajno, da ima Italija sedaj prvega človeka EU parlamenta in hkrati tudi prvega človeka Evropske centralne banke. Vprašanje je še samo ali bomo dobili iz Italije tudi prvega človeka Evropske komisije, da bo za reševanje Italije potem lažje navdušit EU davkoplačevalce in prepričati Italijane na volitvah prihodnje leto, da se splača uživat v takšni poziciji in ostati v okvirjih EU???

Prehajamo na problematiko učinkov povedanega na gibanje cen plemenitih kovin. Veliko ljudi v Evropi sicer pravilno razmišlja, da je cena zlata v neki obratno smerni korelaciji z vrednostjo ameriškega dolarja, le da to vrednost dolarja potem radi izmerijo napačno in sicer skozi razmerje EUR/USD, ki pa za vrednost zlata in srebra niti slučajno ni ključnega pomena. Z izjemo leta 2015 lahko ugotovimo izjemno povezanost cen plemenitih kovin z valutnim razmerjem USD/JPY saj se je korelacija od leta 2001 pa do današnjih dni redno (z izjemo že omenjenega leta 2015) gibala na nivojih preko 90%. Cena zlata in srebra se torej letos ne premakne nikamor, ker imamo obdobja krepkih padcev vrednosti japonske valute. Nekateri trgovci z zlatom doživljajo ob pogledu na tečajnice kar pravi mali šok, saj seveda niso navajeni, da bi ob padcih ameriškega dolarja proti evru hkrati padala še cena zlata. A letos smo imeli kar precej takšnih dni in to seveda točno zato, ker je še močneje kot dolar proti evru padel japonski jen. Hkrati je poraslo razmerje USD/JPY in zabeležili smo padec cen plemenitih kovin. Včasih je bil ta padec le relativen in sicer tako, da je evro pridobil proti dolarju več kot pa je porasla vrednost plemenitih kovin in na takšen dan so evropski trgovci, ki so dan prej kupili plemenite kovine v EUR prav tako v manjši izgubi. Korelacijski izračuni, ki smo jih izvedli v letih 2001 - 2014 so pokazali, da se soodvisnost valutnih razmerij in cen plemenitih kovin praktično ne spreminja tudi če merimo učinek s t.i. časovnim zamikom (vpliv sprememb valutnih razmerij na cene plemenitih kovin po 3, 6, 9, 15 in 27 mesecih). Najšibkejša je povezanost z valutnim razmerjem USD/EUR ki se ves čas giblje med 60 in 70%, medtem, ko je ta povezanost pri razmerju USD/JPY kot že rečeno 90% in je pri razmerju USD/CYN celo 95 - 96%.

Seveda pa vso to pisanje ne bi imelo nobenega smisla, če ne povemo tudi kaj pričakujemo jutri? Na prvi pogled kaže slabo, ker je krvna slika Japonske izredno slaba in v nekaterih pogledih (javni dolg/BDP) še  bistveno slabša od tiste v ZDA in še bolj od tiste v Nemčiji, toda na srečo imetnikov plemenitih kovin moram tukaj povedati, da omenjeni opevani barometer USD/JPY igra zelo dobro svojo funkcijo glede napovedi cen plemenitih kovin le kadar je cena zlata v razponu med 1200 in 1800 USD za unčo, kar je med drugim tudi glavni razlog neustrezne uporabe tega pokazatelja v letu 2015 (cena zlata je bila nižja kot 1200 USD za unčo). Pri trenutnih cenah (22.05.2017 ob 10.15 zlato cca. 1254 USD za unčo in srebro cca. 17 USD za unčo) torej ne vidim nekega posebnega rizika in večjega strahu pred nadaljnjim padanjem vrednosti japonske valute. Proces tega padanja lahko realno povzroči slabše rezultate v mednarodni menjavi in to še posebej v ZDA, ki na ta način seveda nikoli ne bodo obnovile svoje avtomobilske industrije v kolikor seveda kmalu ne vidimo iz njihove strani najboljši leteči avto na svetu, ki funkcionira na veter, ki ga sproti sam ustvarja.

V samo 4 mesecih in 20 dneh so ZDA letos presegle lanski celoletni primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci (734 milijard USD) in več kot očitno bo samo letošnji primanjkljaj v trgovini s Kitajsko večji od lanskega s celim svetom. Celoten primanjkljaj pa utegne letos v tem ritmu doseči tudi neverjetnih 1500 milijard USD. V primerjavi s to številko je novo sklenjen orožarski posel g. Trumpa v Savdski Arabiji v višini 110 milijard USD le blažilni kozmetični sprej. Dejansko pa obstajata le dve alternativi. Prva je rast kitajske valute v primerjavi z USD in druga je bankrot ZDA. Obe varianti (še posebej druga) pa imata močan pozitivni učinek na rast cen plemenitih kovin. Sicer ne vem kako bi lahko ZDA dosegle realizacijo prve variante, a tudi nisem bil od ZDA najet kot svetovalec za iskanje primerne alternative in ne bom niti ugibal. Dejstvo je, da je juan krepko podcenjen in to tudi v luči rastočih zalog zlata v trezorju njihove centralne banke PBOC (People bank of China). Mimogrede, Kitajska je imela leta 2015 izvoz v višini 2143 milijard USD in uvoz 1576 milijard USD ter v lanskem letu izvoz 2011 milijard USD in uvoz 1437 milijard USD. Kako velik presežek se dosega na ta način, pa si lahko izračunate tudi sami. Seveda pa je iluzorno pričakovati, da se je nekdo pripravljen tem presežkom v prihodnje preprosto odpovedati, kajti nakupi zlata stanejo in enako velja za naložbe v infrastrukturo ter novo (staro) pot svile.

Zaključek: Trenutek za vstop na trg plemenitih kovin je primeren, še posebej če ste zamudili več letni močan vzpon pri delnicah in krypto valutah. Obveznic v okoliščinah prezadolženosti izdajateljev nima smisla kupovati. Ostane le še lukrativna nepremičnina na Jadranu ali nakup kmetijskega zemljišča po zelo ugodni ceni v odročni regiji v Sloveniji. Glede na likvidnost (nepremičnin ni možno na hitro prodat) pa predvsem svetujem nakup fizičnih plemenitih kovin. Dodaten argument za tak korak je verjetnostni račun kjer se v svetu nevarno veča število kriznih žarišč, ki lahko jutri eskalirajo in potem v smislu domino učinka porušijo praktično vse (Venezuela, Libija, Ukrajina, Severna Koreja, Sirija, Turčija, Grčija, Izrael, Makedonija, Srbija, Črna Gora, Kosovo, Hrvaška itd.) Na seznam v oklepajih namenoma nisem dal Bosne in Hercegovine in jo dodajam izven oklepaja. Prav tako bomo izven oklepaja dodali še notranja trenja v samih ZDA, kar je po mojem mnenju sploh centralni problem celotne zgodbe. Preprosta logika verjetnostnega računa pokaže, da miru žal ne bo. Tudi, če nobeno krizno žarišče ne eksplodira, ostaja nerešen problem svetovne dolžniške krize, ki je najbolj nevarna v državah, ki so same krepko prezadolžene, hkrati pa je katastrofalno stanje tudi v njihovih bankah. In tu je na vrhu seznama ob Grčiji tudi Italija. Sledijo vsekakor Portugalska ter delno tudi še vedno Španija in Francija. Sicer pa kot vemo je na kolenih tudi velika in vsemogočna Deutsche Bank. Prišli smo v obdobje, ko ne investirati v plemenite kovine dejansko pomeni izzivanje nesreče. 

Boris Gerjovič, MBA

Največja varnost je razpršitev premoženja. V kolikor še niste razmišljali o razporeditvi vašega premoženja v plemenite kovine, je morda sedaj primeren čas. Ker lahko naredite tudi precej napak pri investiciji v plemenite kovine, vas vabim, da se obrnete po dodatne informacije na podjetje Elementum, zelo veliko je informacij na www.elementum.si, veseli bomo, tudi vašega klica...(še posebej če boste omenili, da ste se odločili za klic na podlagi teh informacij).

Ali poznate skrivnost kreiranja denarja?

Ste se že kdaj vprašali kako centralne banke kreirajo denar?
Če se niste ali pa ne veste točno kako, vam predlagam ogled spodnjega videa.



Zanimive in koristne informacije do vedno dobrodošle, še posebej če pridejo ob pravem času!

Nizke obresti na bankah so nemške varčevalce stale že 436 milijard €!

Pa vas?

Garantiramo vam vašo pokojnino! Ne garantiramo vam višine! Lep pozdrav, vaša Slovenija

Veliko ljudi sprašujem ali so že kaj razmišljali o svoji pokojnini. 50% jih pravi saj bo država poskrbela za to, 50% jih pravi tako in tako bom moral delati celo življenje, ker se ne morem zanašati na državo.

Na spletnih straneh Ministrstva za finance, so navedene postavke sprejetega proračuna za 2017.

Skupaj prihodki: 8,7 mrd €, od tega 5,0 mrd € (57%) od pobranega davka na dodano vrednost in trošarin, 1 mrd € (11%) od dohodnine,  0,8 mrd (9%) € prejetih sredstev od EU in 0,5 mrd € (6%) od davka na dobiček. Torej 4 postavke predstavlja 83% vseh prihodkov.

Skupaj odhodki: 9,4 mrd €, od tega 1 mrd € za plačilo obresti na dolg, 1,7 mrd transferi v javne zavode, 1,4 mrd € transferi v socialne sklade, 0,9 mrd € za plače javnih uslužbencev. 4 postavke predstavljajo 53% vseh odhodkov.

Šele februarja 2020, bi odplačali javni dolg, če bi vse prihodke državnega proračuna namenili za poplačilo glavnice dolga!

Dobra novica: v letu 2017 bomo odplačali 2,9 mrd € dolga

Slaba novica: v letu 2017 se bomo na novo zadolžili za 4,1 mrd €.

Slaba novica: dolg države konec marca 2017 znaša 32 mrd €. Torej za obresti plačujemo 1 mrd €, kar pomeni, da je povprečna obrestna mera na dolg 1 mrd / 32 mrd = 3,1%

Finančna past: Danes znaša 3 mesečni Euribor -0,3%, leta v oktobru 2008 je znašal 5,1%! (vir) Razlika 5,4 odstotne točke.
Če se torej strošek zadolžitve Slovenije poveča za 5,4 odstotne točke (3,1% + 5,4% = 8,5%), bomo (brez da bi se javni dolg povečal za 1€) samo za obresti plačevali več kot 2,7 mrd € (8,5% od 32 mrd € = 2,7 mrd €). 

2,7 mrd € bi danes predstavljalo 31% vseh prihodkov proračuna. Ali je to nemogoče, si odgovorite sami. 

V primeru takega povečanja euribora bo prišlo verjetno do povečanja prihodkov in odhodkov proračuna, vendar je tukaj finančna past lahko zelo podobno kot takrat, ko so se gospodinjstva zadolževala v švicarskih frankih.

NAUK ZGODBE: Vedno se lahko zanesete na državo, da bo garantirala vašo pokojnino. Za zagotovitev dostojne višine vaše pokojnine, pa poskrbite sami. 

Kako si zagotoviti dostojno višino pokojnine lahko preberete na: www.elementum.si. Pri podjetju Elementum lahko že več kot 10 let lahko investirate v naložbeno zlato in srebro kovice, ki ima najdaljši status 'good delivery' na svetu. 

Ne pozabite: naložba v zlato in srebro je varna in likvidna naložba za varčevanje z enkratnimi ali mesečnimi zneski.

Webinar (gostujoči predavatelj): Povratek srebra (zakaj varčevati v fizičnem srebru). Prijava

Srebro, kovina prihodnosti in hranilec vrednosti

Pri tako nizkih obrestnih merah, precenjenim vrednostim delnic in visokih javnih dolgovih je varčevanje v srebru lahko odlična alternativa.
Večina ljudi ne ve, da je varčevanje v srebru vedno likvidna naložba in da za vlaganje v srebro ni potrebno imeti nekaj tisoč €, saj lahko v srebro vlagate že od 50€ naprej. Prav tako je varčevanje v srebru enostavno in pregledno.
V kolikor želite izvedeti več o varčevanju v srebru, izpolnite obrazec v desnem zgornjem kotu.

Zakaj je varčevanje v zlatu in srebru tako enostavno!

Slika pove več kot 1000 besed.

Cene zlata rastejo, nevarnost inflacije vedno večja!

Cena zlata je od dviga obrestne mere s strani ameriške centralne banke v sredini decembra zrasla že za več kot 5%. To še enkrat potrjuje, da se dejansko cena zlata dviguje tudi takrat, ko se dviguje obrestna mera centralnih bank.

Težava, ki prihaja na površje je, da je že sedaj inflacija višja kot obrestne mere na banki. 

V ZDA je po zadnjih podatkih statistična inflacija zrasla na 2.1% medtem, ko je obrestna mera ameriške centralne banke 0,75%. To pomeni da je inflacija skoraj 3x večja od obrestne mere. V tem primeru gre za realno izgubo premoženja in to bo še pospešilo prenos premoženja iz bank v druge naložbe. Posledica tega je tudi rast cen zlata in srebra, ki se bo zaradi povečevanja inflacije še nadaljevala.

Tudi v drugih državah opozarjajo na višjo inflacijo. Npr. v Turčiji.

Ob upokojitvi bomo kmalu dobili manj kot 50% plače!

Če pogledamo podatke iz uradnih strani ZPIZa - www.zpiz.si, lahko ugotovimo, kako hitro se zmanjšuje delež višine pokojnine glede na plačo. 

Do izboljšanja lahko pride le če povečamo plače, ker se bodo tako povečale tudi pokojnine, podaljšamo delovno dobo, kar pomeni, da bo razmerje med zaposlenimi in upokojenci spet večje ali pa da ob enakem številu upokojencev povečamo število zaposlenih. Ker je življenjska doba vedno daljša in rodnost vedno manjša, je vsako upanje na hitro izboljšanje razmer samo in zgolj utopija. 

Približujemo se socialni bombi in bolje je že danes planirati svoje življenje v pokoju.

Nekaj zanimivih podatkov:

Neznanje je glavna surovina za manipulacijo.

V današnjem svetu, kjer je preveč informacij, gredo ravno najpomembnejše informacije prehitro v pozabo. Ali se še spomnite kaj ključnega za varnost bančnih vlog se je v Sloveniji spremenilo v aprilu 2016 in kaj se je zgodilo 2.10.2016 in sicer prvič po 8 letih in bo  vsaj še naslednjih 5 let vplivalo na cel svet?

Vabim vas na Webinar (to je predavanje, ki ga lahko v živo in iz udobja vašega doma spremljate preko mobilnega telefona, tablice ali računalnika). V 45 minutah si bomo skupaj pogledali kako so se gibale cene zlata in srebra v letu 2016. Tako nam bo lažje razumeti kaj lahko pričakujemo v letu 2017 in zakaj večina finančnih elit ne spodbuja varčevanja v zlatu in srebru.

Webinar bo potekal v četrtek 12. januarja med 20.00 in 20.45.

Oba predavatelja Peter Slapšak in Matjaž Jereb imava več kot 10 letne izkušnje na področju vlaganja v plemenite kovine in drugačen z veliko konkretnimi argumenti podkrepljen pogled na trenutno finančno situacijo, kot nam jo prikazujejo mediji v svetu in Sloveniji.

Prijavo na brezplačni webinar se opravite s klikom na povezavo: PRIJAVA

Vabljeni da razširite področje vašega znanja. Znanje je največje bogastvo. Neznanje pa je glavna surovina za manipulacijo.

Tudi Grčija sprejema ukrepe v smeri zmanjševanja gotovine...

Razlog je mogoče različen kot v Avstraliji ali Indiji, pelje pa k enakem rezultatu. Kot zanimivost naj povem, da je v Nemčiji civilna iniciativa STOP BARGELDVERBOT zbrala že več kot 170.000 podpisov proti morebitni ukinitvi gotovine v Nemčiji.

Samo nekaj vprašanj v razmislek...

Kje so interesi ukinjanja gotovine?

Kdo je pobudnik?

Kdo ima lahko korist od tega?

Ponavlja se zgodba iz decembra 2015...

V decembru 2015 je FED po zelo dolgo časa dvignil obrestno mero. Posledica dviga je bila 3 mesečna rast cene zlata in srebra. Ali bo ob decemberskem ponovnem dvigu obrestne mere s strani FED zopet enako?

Vse tako kaže, da je cena zlata in srebra v drugi polovici decembra dosegla dno, saj od 23. decembra v rastočem trendu. Teza, da cene zlata upadejo ob dvigu obrestne mere, drži, vendar le za nekaj dni. Že v obdobju meseca dni, je slika popolnoma drugačna. 

Dvig obresti v decembru 2015 je močno spodbudil nemško povpraševanje po zlatu. Glede na konzervativno naravnanost Nemcev, lahko pričakujemo nadaljevanje trenda tudi v 2016. 

Ker pa skupne investicije v srebro predstavljajo samo 1/44 vseh investicij v srebro, lahko tako kot v 2016 pričakujemo višjo rast cen srebra kot zlata.

Cena zlata je v 2016 zrasla za 12%, srebra za 18,6%!

V letu 2017 lahko pričakujemo nadaljevanje rasti cen zlata in srebra. Rast bo poganjalo predvsem investicijsko povpraševanje zaradi novih nestabilnosti v evropski bančni industriji, višja pričakovana inflacija, ki bo spodbujala prenos sredstev iz depozitov z nizko obrestno mero in težave z refinanciranjem javnih dolgov evropskih držav. Da o nestabilnostih zaradi menjave oblasti v ZDA, začetku pogajanj o iztopu Velike Britanije iz EU in volitev v Franciji in Nemčiji raje ne govorimo.

Po EU, kjer se posredno ukinja 500€ bankovec, po Indiji, kjer so ukinili najvišje epoene bankovcev in praktično zlomili finančni sistem, je očitno na vrsti še Avstralija, kjer se tudi pripravljajo na morebitno ukinitev 100 $ bankovca. Ali si predstavljate, da je v EU največji 50€ bankovec?