Zlato in srebro za zaščito vašega premoženja

Vpreteklem letu ste z naložbo v zlato in srebro lahko dodatno oplemenitili vaše premoženje. Donosnost investicije v zlato je tako leta 2012 znašala 4,9%, v srebro pa 6,6%. Seveda gre tukaj le za statistični podatek, ki o gibanju znotraj leta 2012 pove bolj malo.

Pomembneje je, da investicijo v naložbeno zlato in srebro gledamo širše. Povprečna letna rast cene zlata v zadnjih desetih letih znaša 15%, povprečna letna rast cene srebra pa kar dobrih 20%.

Spodaj lahko vidite, da cena zlata in srebra raste praktično v katerikoli svetovni valuti. Opazite pa lahko tudi, da imata  zlato in srebro znotraj 10 letnega obdobja, kakšno leto tudi negativno rast. Zato v plemenite kovnine ne investirajte kratkoročno, temveč vedno srednje do dolgoročno.

Na tako konstantno rast cen zlata in srebra lahko gledamo tudi iz drugega vidika. Rečemo lahko, da denar glede na zlato in srebro v povprečju izgublja vrednost. Zakaj? Zato, ker je papirnatega denarja v obtoku vedno več, pa naj gre to za EUR, USD, CAD, CHF, CNY,...

Primer indirektnega povečevanja denarja v obtoku je izdajanje državnih obveznic, ki jih nato odkupujejo centralne banke. Zelo pogosto to dela Ameriška centralna banka (FED), Evropska centralna banka (ECB) ali Japonska centralna banka. Spodaj si lahko pogledate obseg takšnega financiranja v primerjavi z rastjo BDP.  Ugotovimo lahko da smo imeli v zadnjih petih letih gospodarsko rast financirano izključno z zadolževanjem. Samo dva od mnogih člankov o odkupovanju obveznic s strani centralnih bank si lahko preberete na tej povezavi in na tej povezavi .

Glavno vprašanje, ki se postavlja je ali bodo centralne banke v prihodnje še vedno financirale države z odkupovanjem obveznic v tako velikem obsegu ali ne? Po mojem osebnem prepričanju smo presegli točko preloma, kjer bi lahko krizo reševali samo z varčevanjem. Epilog reševanja celotne situacije javnih dolgov v razvitih državah bo inflacija in razvrednotenje papirnatega denarja. Leto, ki prihaja bo po mojem mnenju leto še večjih intervencij centralnih bank, kar bo še bolj omajalo zaupanje na finančnih trgih.

Individualni vlagatelji ne moremo vplivati na odločitve vlad in centralnih bank, lahko pa vplivamo na svoje odločitve. Vprašajte se, katero naložbeno strategijo izbrati, da bi svoje premoženje zaščitili pred razvrednotenjem denarja?

Osebno priporočam, da del premoženja razpršite v investicijsko zlato in srebro, ter se tako zaščitite pred zniževanjem vrednosti papirnatega denarja.

Za konec:

Kaj imata skupnega inflacija in radioaktivnost?

Tako inflacija kot radioaktivnost sta sprva neopazni, ko pa jih opaziš oz. začutiš, pa je pogosto že prepozno!