Knjiga Zarota srebra - koristne informacije in lepo darilo

Priporočam, da knjigo Zarota srebra, ki jo je napsal avtor Reinhard Deutsch in je v slovenskem jeziku izšla leta 2007 v sozaložbi podjetja Elementum in podjetja Učila, prebere vsak, ki ga vsaj malo zanima oz. želi izvedeti, kam peljejo današnji načini zadolževanja držav in posameznikov, ter kako se zaščititi pred dogodki, ki nas čakajo v prihodnosti, če se bo stopnja zadolževanja še naprej tako hitro povečevala.

Knjiga je napisana na način, da jo razume vsak. V njej lahko preberete kakšna je razlika med blagovnim, kreditnim in igralnim denarjem, kaj je legalni denar brez kritja, kako je nastal denar brez kritja, kako slab denar iz obtoka vedno izpodrine dober denar, kakšna je past denarja brez kritja. Avtor odgovarja na vprašanje ali bosta zlato in srebro znova postala denar, prav tako pa razloži, zakaj je lahko vlaganje v srebro idealno za varčevanje za pokojnino.  

Med drugim knjiga razkriva skrivnosti o denarju, ki bi jih morali nujno poznati. Kdor bo ukrepal hitro in modro, ima možnost, da prepreči najhujše, obvaruje svoje premoženje in poskrbi za svojo starost. Vsaka kriza ponuja tudi priložnosti Ali jih boste opazili in jih izkoristili v svoj prid ali ne, pa ostaja vaša odločitev!

V zgodovini denarja so si sledile številne prevare. Reinhard Deutsch v knjigi Zarota srebra pojasnjuje, kako so vlade in mednarodne finančne ustanove poskrbele, da sta zlato in srebro poniknila, zamenjal pa ju je denar brez kritja in zakaj so bankroti držav in monetarne reforme neizogibni?

Manipulacije na trgih naj bi čim dlje prikrivale, kaj se v resnici dogaja, čeprav državljani instinktivno sumijo, da z obstoječim denarnim sistemom nekaj ni v redu, saj so cene vse višje in višje. V resnici pa ne rastejo cene, ampak denar izgublja vrednost, saj ga centralne banke ves čas dodatno ustvarjajo. Na videz stabilna nemška marka je v svojih 55-ih letih izgubila 80 odstotkov svoje vrednosti in vse kaže, da bo z evrom še mnogo slabše- v pišlih šestih letih je njegova vrednost padla za 50 odstotkov. 

"Že od nekdaj so si vladarji pridrževali pravico, da so si poleg desetine, ki jim je pripadala, vzeli še eno nevidno desetino s pomočjo rezvrednotenja kovancev." - Ernst Wageman

Ko preberete to knjigo, bo vaš pogled na svet gotovo drugačen. Zato knjigo priporočam vsakomur.

Ne pozabite: ''Kdor ne bere knjig, ni nič na boljšem kot tisti, ki ne zna brati!'' - Mark Twain

P.S. Knjigo lahko naročite preko spletnih strani podjetja Elementum z klikom (tukaj), ali se pozanimate o možnosti naročila pri vseh pogodbenih partnerjih podjetja Elementum, ki so navedeni (tukaj).

Nakup zlata 1 gram, 10 gramov ali 100 gramov?

V zadnjem obdobju smo prejeli kar nekaj klicev strank, ki se prvič odločajo za nakup zlata, njihova želja pa je redno mesečno vlaganje v zlato. Njihovo glavno vprašanje, ki se jim zastavlja pa je, ali naj se odločijo za nakup zlata oz. zlatih palic mase 1 gram ali zlata oz. zlatih palic večjih mas ali tež.

Moje nakupno priporočilo je, da najprej primerjajo cene zlata na gram pri nakupu 1 gramske zlate palice, 10 gramske zlate palice in 100 gramske zlate palice. Dejstvo je, da povsod cena zlata na gram upada, večja kot je palica. Okvirno lahko rečemo, da je nakup 10 zlatih palic po 1 gram zlata nekje 30% dražji kot nakup 1 zlate palice mase 10 gramov. Nakup 100 zlatih palic po 1 gram zlata pa je približno 40% dražji od nakupa 1 zlate palice mase 100 gramov. Postavlja se vprašanje zakaj bi se pri planiranem nakupu 10 gramov zlata želeli odpovedati dodatnim 3 gramom, oz zakaj bi se ob planiranem nakupu 100 gramov zlata želeli odpovedati kar 40 dodatnim gramom za isti znesek?

Strinjam se, da če želite mesečno vlagati v plemenite kovine približno 50€ ali 100€, bo mesečni nakup 10 gramske ali 100 gramske zlate palice nemogoč. Vendar priporočam, da raje denar prihranite in čez mesec ali dva kupite zlato palico z večjo maso in tako prihranite. Glede na to, da je razlika pri ceni na gram v primerjavi z nakupom 1 gramske palice ali 10 gramske palice tako velika (cca. 30%), boste ceneje kupili vaše zlato, kljub morebitni rasti cene v obdobju, ko varčujete za nakup večje enote.

Drugi razlog smiselnost nakupa 1 gramskih palic, ki se vam postavlja je likvidnost v primeru večjih svetovnih finančnih sprememb. Se strinjam, da je ob morebitnih takih razmerah dobro imeti zlato v čim manjših enotah, vendar takrat zlato ne bo edino menjalno sredstvo. V času prve in druge svetovne vojne se je kot veljavno menjalno sredstvo uporabljalo tudi cigarete in čokolado. Pomembno je bilo, da so to menjalno sredstvo, ko denarja ni bilo sprejemali praktično vsi in da ga je bilo mogoče deliti. Tudi danes ko doživljajo finančni kaos v Zimbabveju, staje 1 kilogram kruha le 0,1 grama zlata. Zato menim, da bistveno višja cena zaradi nakupa 1 gramskih zlatih palic ni smiselna, saj je bolje kupiti večjo enoto in cenovno optimirati nakup, ter v primeru hipotetičnih gospodarskih in svetovnih kaosnih razmer raje večje enote takrat menjati za manjše enote ali zlatih palic, ali pa kakšnega drugega menjalnega sredstva, saj lahko takrat računate, da bi ob pametni menjavi, ker imate 30-40% zlata več lahko pridobili tudi 30-40% več drugih dobrin. Še enkrat želim opozoriti, da so to resnično izjemne situacije, ki se lahko zgodijo zelo redko, pa še to ne na celem svetu naenkrat in v enaki obliki.

Priporočam vam, da še enkrat razmislite o optimizaciji vašega nakupa. V kolikor želite dodatno mnenje, vam predlagam, da se dogovorite za brezplačno in individualno svetovanje pri pogodbenih partnerjih podjetja Elementum, ki jih lahko najdete na spletni povezavi s klikom tukaj, ali pa nam pošljete vaše kontakte z željo po dodatnem svetovanju s klikom tukaj.

Sorodni članki:

1. Odkup zlata, odkup loma - Zakaj Slovenija nikoli ne bo postala Švica?

2. Zlato in srebro skozi čas ohranjata realno vrednost!

3. Knjiga Generacija Zlato - priporočljivo branje

4. Cene zlata od 2001 do 2009

Sami poskrbite za svojo prihodnost in ne računajte na pomoč države!

Včeraj sem v častniku Finance prebral izredno zanimiv članek avtorja Jože P. Damijana, kjer je avtor podal konkretne številke v kakšni meri MF načrtuje zmanjšati proračunske izdatke in povečati prejemke, da bi primanjkljaj znižali na sprejemljivo raven 3% BDP. Za zvišanje prejemkov so navedeni naslednji viri: dvig stopnje ddv za eno odstotno točko v letu 2011 in še za eno v letu 2012, zvišanje trošarin na cigarete, elektriko, kurilno olje. Za znižanje odhodkov pa naj bi znižali maso plač v javnem sektorju za 5%, znižali tekoče in investicijske stroške, spremenili formulo za usklajevanje pokojnin in racionalizirali javne transferje. Ob tem je avtor navedel, da se je Slovenija samo med januarjem in septembrom leta 2009 zadolžila iz 7.1 na 12.2 milijarde €. V letu 2010 naj bi se dodatno zadolžili za 3.6 in v letu 2011 za 2.6 milijarde €. Breme odplačevanja že najetih dolgov in obresti na glavnico, pa naj bi znašalo leta 2010 2.3 milijarde € in leta 2011 1.5 milijarde €. Ob teh številkah se nam lahko enostavno zvrti in poleg zmanjševanja odhodkov in povečevanja prihodkov za tekoče potrebe, bo potrebno še dodatno varčevanje za plačilo obresti in glavnice že najetih posojil.
Avtor na koncu zaključuje: 'Ja, težki časi so pred nami. Še pred dvema letoma smo bili preponosni, da bi prodajali srebrnino tujcem. Danes nam tudi popolna razprodaja državnega premoženja ne pomaga več. Glede na to, da tudi iz privatizacije iz obupa ne moremo pričakovati kakšnih velikih učinkov, lahko torej računamo samo še na čudež.' Slovenija velja za manj zadolženo državo, torej je stanje v bolj zadolženih državah še bolj kritično!
Če to reče bivši minister za razvoj in profesor EF v Ljubljana, član Inštituta za ekonomska raziskovanja, moramo vsi, te izjave zelo resno sprejeti in se vprašati, ali lahko v prihodnje sploh še računamo na pomoč države. Moje mnenje je, da bo država še bolj prenašala finančno breme na svoje državljane v smislu dodatnih davkov, nižjih pokojnin, manjših brezplačnih pravic v zdravstvu, plačljivem šolanju ipd. Tega sicer nobena vlada ne želi, temveč preprosto ne bo imela druge možnosti, saj bo reševala samo sebe in napake vseh vladnih ekip v preteklosti. To lahko že opazimo v sosednji Hrvaški.
Zato je že danes nujno potrebno, da sami pri sebi znižamo odhodke in poizkusimo povečati prihodke, ter razliko namenimo za lastno in individualno povečevanje promoženja. Prvi cilj oz. vprašanje ki si ga moramo zastaviti je kako in v kakšni meri moramo privarčevati za svojo pokojnino. Dejstvo je, da se življenjska doba daljša, da je vedno večju delež upokojencev glede na zaposlenega, in da se vaša pokojnina še dodatno že dolgo financira iz proračuna in da bo delež državne pokojnine vedno manjši. Kdor individualno resno še ne razmišlja in verjame, da bo za vse poskrbela država, si sem sebi koplje jamo, saj mu na koncu ne bo pomagal nihče, tudi država ne, ker bo že sama v velikih težavah.
Kaj narediti? Predlagam, da si takoj poiščete strokovnjaka, s katerim se lahko pogovorite o tem vprašanju. V najkrajšem možnem času naredite analizo vaše situacije oz. analizo vašega premoženja, ter analizo potrebnih korakov ki jih morate narediti, da rešite še pravočasno problem pokojnine, ki se bo dotaknil vsakega posebej. Za vse nas so najlažje dostopni načini varčevanja v banki, delnicah, obveznicah, različnih vzajemnih in pokojninskih skladih, v zlato in srebro, ter nepremičnine. Pred odločitvijo kam investirati vaše prihranke, se morate zavedati tudi prihodnjih težav javnih primanjkljajev, ki so prepogosto vodili v destabilizacije gospodarstev. Ne špekulirajte! V prvi vrsti pazite na zaščito in ohranjanje realne vrednosti vašega premoženja ob sprejemanju določenega rizika. Zavedajte se da je danes vsaka naložba rizična, tudi tista, ki je včasih veljala za varno!

Kako se bodo zmanjševali dolgovi držav?

Za nami je obdobje, ki ga verjetno še dolgo ne bomo pozabili. V svetu smo bili priča velikim padcem na borznih trgih, ki jih je pričakovalo in napovedalo le malo analitikov. Prav tako pa je malo analitikov v letu 2009 napovedovalo tako velike popravke navzgor kot so se zgodili. Cene nepremičnin večinoma stagnirajo ali upadajo, stopnja nezaposlenosti raste po celem svetu, prav tako smo priča rasti javnega dolga in proračunskih primanjkljajev. Danes skoraj cel svet ugotavlja, da je pred nami nekaj zelo težkih let t.i. razdolževanja.
Ker ne moremo vplivati na odločitve politikov, reševanje podjetij, povečevanje ali zmanjševanje proračunskih primanjkljajev in podobnih makroekonomskih dejavnikov, se lahko trenutni situaciji le prilagodimo in poizkusimo predvideti kaj 'manj prijetnega' nas čaka v prihodnosti in se pred tem poizkusimo tudi zaščititi.
Prvi nasvet, ki se ga tudi sam poizkušam držati je porabiti manj kot znašajo moji prihodki in ob vsakem prilivu prihraniti vsaj en del. Že skoraj celo življenje ugotavljam, da je veliko lažje zapraviti kot privarčevati, ampak ravno zaradi tega je vsak prihranek, ki ostane veliko bolj cenjen. Vsak prej potrošen kot zaslužen evro , pa je kasneje zelo težko vrniti, še posebej če je bil izposojen. Verjetno se v tem večina strinja z mano.
To lahko prenesemo tudi na nivo držav. Skoraj vse države so zaradi svetovne krize namenile veliko denarja za reševanje podjetij, bank in ostalih finančnih ustanov. Očitno se temu ni bilo moč izogniti, saj je bil pred zlomom celoten svetovni finančni sistem. Pomembneje pa je od kje se je jemal denar za reševanje te situacije. Obstaja skupina držav, ki je v manjšini in je denar vzela iz svojih rezerv in obstaja večina držav, ki rezerv ni imela in je denar jemala z dodatnim zadolževanjem. Ker se vsak dolg vedno mora enkrat vrniti, bomo tako in drugače morali vrniti tudi ta dolg.
Načini vračila tega dolga pa so različni. Dolg lahko države vrnejo z proračunskim presežkom, kar bi se normalno tudi pričakovalo. Žal ima ta scenarij na podlagi zgodovinskih dejstev malo možnosti za uspeh, čeprav bi si njegov uspeh vsi najbolj želeli. Dolg se lahko odpiše, kaj je najmanj verjeten scenarij. Dolg pa lahko države 'vrnejo' tudi tako, da ga razvrednotijo. Tako je to hotela narediti Nemčija po prvi svetovni vojni, ko je morala plačati zmagovalcem svoj vojni dolg. Njihov scenarij je bil razvrednotiti valuto, v kateri je bil nominiran dolg, ter ga tako praktično zelo enostavno poplačati. Posledica je bila hiperinflacija in veliko obubožanje gospodarstva in prebivalstva. Danes je večina državnih dolgov v obveznicah in bi se z inflacijo oz. hiperinflacijo lahko realno zmanjšali. Vendar je potrebno vedeti, da se ob veliki inflaciji zmanjša vsako premoženje z fiksnim donosom. Primer najbolj pogoste državne obveznice z fiksnim donosom. Ob večji inflaciji ali hiperinflaciji zaradi manjše kupne moči denarja najbolj profitira država, ki jo je izdala. Izgubi pa lastnik, ki je obveznico kupil, saj realno dobi na koncu manj denarja kot je zanjo plačal.
Inflacija je pojav naraščanja cen, ki je koristen, če cene rastejo minimalno, v kolikor rastejo prehitro inflacija ni koristna. Vzrok povečane inflacije je skoraj vedno preveliko oz. prehitro povečevanje denarja v obtoku. Vse kaže, ta bo to tudi scenarij, ki bo sledil v prihodnje, saj je malo verjetno, da bodo države zmanjševale svoje dolgove z presežki v proračunih.
Kot vlagatelj, ki nimam veliko vpliva na državne primanjkljaje se moram vprašati kateri scenarij je bolj mogoč in kako investirati svoje prihranke, da se ne bodo razvrednotili oz. da bodo tudi pridobili na realni vrednosti? Na izbiro imam delnice, nepremičnine, obveznice, zlato in srebro, bančni depozit. Mogoče je izbira velika ali pa tudi ne, glede na čase ki prihajajo.