ponedeljek, 28. oktober 2013

Srebro - skriti dragulj prihodnosti

Že od nekdaj je bilo srebro poleg zlata najpomembnejše menjalno sredstvo. To dokazuje tudi njegovo latinsko ime 'Argentum' kar pomeni 'denar'. Poleg zlate podlage, je imel dolar v preteklosti tudi t.i. srebrno podlago. To je pomenilo, da je vsak, ki je imel v posesti dolar, ki je bil izdan z podlago v srebru, tudi imel možnost le tega zamenjati v srebro. Zaradi njegove pomembnosti in prehitrega razvrednotenja dolarja, pa so zamenljivost dolarjev za srebro zelo hitro ukinili. Spodaj je slika dolarja izdanega leta 1935 s pokritostjo v srebru.
Srebrni dolar denar z realno vrednostjo.

V zadnjih desetih letih, dobiva srebro popolnoma nov sijaj. Izjemno se je povečala industrijska uporaba srebra, saj si dejansko modernega načina življenja ne moremo predstavljati brez naprav, ki vsebujejo srebro, kot obvezno surovino. Naj gre za uporabo srebra v elektroniki, pametnih telefonih, čipih kreditnih kartic, kozmetiki, medicini, vesoljski tehnologiji, zrcalih, stikalih, avtomobilski in letalski industriji. Prav tako se je zaradi začetka svetovne finančne krize prodaja srebra povečala zaradi povpraševanja po srebru s strani finančnih investitorjev, ki srebro kupujejo predvsem zaradi zaščite premoženja, prav tako pa se je povečalo  povpraševanje po srebru s strani špekulantov, ki kupujejo in prodajajo srebro predvsem zarati kratkoročnega dobička. Posledica tega so veliki nihaji na trgu srebra. Kako se je spreminjala ponudba in povpraševanje po srebru je prikazano na spodnjem grafu.

Srebro - povprasevanje in ponudba.
Opazna je zelo velika rast investicijskega povpraševanja po srebru na eni strani, znižanje uporabe srebra za potrebe fotografske industrije na drugi strani, ki pa jo je nadomestilo povečano povpraševanje po srebru s strani različnih industrijskih uporab srebra, ki sem jih naštel že prej. Prav tako se je v tem obdobju povečala tudi ponudba, saj se je proizvodnja povečala za 150 mio unč (1 unča = 31,1035g). V obdobju od 2002 do 2011 se je nakup srebra zelo izplačal. Cena srebra je dosegla vrh v aprilu 2011 in sicer 48,70$. Po dveh letih in pol je cena srebra nižja in znaša 22,54$. 
Razlogi za upad cene srebra v letu 2013 niso v nižjem povpraševanju po srebru, kar bi bilo normalno. Cena srebra je najbolj upadla v aprilu letošnjega leta, kjer je dokumentirano, da je prišlo na trgu zlata in trgu srebra do manipulacije s strani predvsem ameriških finančnih institucij. To je bilo podrobneje razloženo 19. oktobra na 7. Kongresu plemenitih kovin in surovin, ki ga je organiziralo podjetje Elementum
Nakup srebra s strani investitorjev oz prodaja srebra s strani kovnic v letošnjem letu podira rekorde. Julijska prodaja srebra oz. prodaja srebrnikov American Eagle se je glede na enako obdobje lani skoraj podvojila, prav tako v kovnici pričakujejo, da bodo imeli v letu 2013 rekordno prodajo srebrnikov.
Statistika prodaje ameriških srebrnikov v 2013.
Očitno se veliko investitorjev zaveda, da krize še ni konec in da je nakup srebra oz. nakup srebrnikov, danes ko so cene glede na leto 2011 precej nižje izjemna nakupna priložnost. Če temu ne bi bilo tako, potem ne bi bili deležni takega povpraševanja po srebru. Prav tako je nakupe srebra povečala Indija, saj je uvoz srebra od januarja do avgusta letošnjega leta že enkrat večji, v primerjavi z celotnim uvozom srebra v lanskem letu. Predvideva se, da bodo Indijci letos nakupili več srebra kot kadarkoli doslej v enem letu.
Trgovanje od 2008 do 2013.
Zelo zanimivo bo opazovati, kaj se bo dogajalo s ceno srebra v naslednjih desetih letih. Glede na pomembnost srebra, kot surovine in hranilca vrednosti, lahko napovemo da se bo povpraševanje po srebru v naslednjih letih izrazito povečalo. Zelo zanimiv podatek, ki govori v prid rasti cene srebra je tudi, da je danes proizvodno razmerje med zlatom in srebrom 1:9, cenovno razmerje pa kar 1:60. To pomeni, da je kljub temu, da se izkoplje samo 9 krat več srebra kot zlata, srebro kar 60 krat cenejše od zlata. Zgodovinsko razmerje med ceno zlata in srebra pa je 1:16. Srebro čaka zlata prihodnost. Kaj že pomeni srebro po latinsko? Kdor ima srebro ima pravi (in ne papirnati)....

sreda, 23. oktober 2013

Gibanje cene zlata glede na količino denarja v obtoku

Na cene zlata vpliva veliko dejavnikov. Med najpomembnejšimi je sprememba količine denarja v obtoku. Že kar nekaj časa ugotavljamo, da vse glavne centralne banke razvitih držav direktno ali indirektno povečujejo količino denarja v denarnem sistemu. Največkrat to poteka preko odkupovanja državnih obveznic in preko tega spodbujanje javne potrošnje. Seveda to pomeni tudi povečevanje javnega dolga, saj bo enkrat morala država te obveznice odplačati. Če ne želi z novim dolgom odplačevati stari dolg, čeprav se to dogaja skoraj v vseh razvitih državah že zadnjih 40 let, bi morale tako države ustvarjati proračunske presežke, da bi svoj dolg realno znižale. Kot vidimo na spodnji sliki, je dejansko največ novega denarja v zadnjih petih letih ustvarila Angleška centralna banka (BOE), nato Švicarska centralna banka (SNB) in šele na tretjem mestu je Ameriška centralna banka (FED). Glede na obseg je na svetu seveda najpomembnejša Ameriška centralna banka (FED). Torej je odgovor ali naj vlagatelj kupi Švicarske franke (CHF) za rezervno valuto, glede na spodnji graf gotovo negativen in naj raje izbere Avstralski dolar.

Monetarna ekspanzija s strani centralnih bank.To so bili seveda podatki za nazaj. Kako pa kaže za naprej? Ameriška centralna banka sicer že skoraj pol leta napoveduje, da bo zniževala odkupovanje obveznic ZDA, ki znaša danes 85 milijard $ na mesec oz. 1.020 milijard na leto. Vprašaje je kdaj se bo to realno zgodilo, saj je interes kupcev za nakup obveznic ZDA vsak dan nižji. Tudi Angleška centralna banka ne namerava kaj hitro zmanjšati tempa še vsaj dve do tri leta. Pred kratkim smo v medijih prebrali, da se je Japonska odločila v dveh letih podvojiti količino denarja v obroku (članek). Ugotovimo lahko, da se povečevanje likvidnosti v monetarnem sistemu še ne bo tako hitro končalo. Ravno zaradi tega si poglejmo spodnji graf, ki prikazuje povezavo med globalno likvidnostjo in cenami zlata. Obstaja pozitivna povezava med rastjo likvidnosti in ceno zlata in sicer z zelo majhnimi odstopanji. Če je točka, ki prikazuje ceno zlata nad premico, to pomeni da je cena zlata precenjena, kar jasno vidimo na grafu, kjer se je cena zlata gibala okrog 850 dolarjev za 1 unčo (31,1035g). V kolikor je točka, ki prikazuje ceno zlata pod premico, pa je cena zlata podcenjena.


Veliko odstopanje v primerjavi z zgodovinsko povezanostjo!
Sedaj, ko to pišem, je cena zlata 1.340$, kar pomeni, da je glede na zgornji graf in v primerjavi v globalno likvidnostjo zelo podcenjena. Da bi bila cena zlata na dolgoročni trendni liniji, bi torej danes morala znašati vsaj 1.780$. Da bi cena zlata prišla na ta nivo bi morala zrasti vsaj za 30%, kar se glede na volatilnost cene zlata v letošnjem letu lahko zgodi tudi v zelo kratkem času, saj je povpraševanje po fizičnem zlatu zelo veliko in to predvsem na enosmerni relaciji od zahoda proti vzhodu, kamor se seli tudi pol moči v svetovnem gospodarstvu, saj zahod počasi vendar konstantno izgublja konkurenčno bitko.

torek, 8. oktober 2013

Vabljeni na 7. kongres plemenitih kovin in surovin!

Tokrat ga organiziramo že sedmič!

Z veseljem Vas vabim na zanimiva predavanja, ki jih za Vas pripravljamo že sedmo leto zapored. Kongres plemenitih kovin in surovin je največji dogodek v tem delu Evrope in združuje informacije iz področja globalnih izzivov mednarodnih financ, javnih financ, v povezavi z plemenitimi kovinami in surovinami.
Predavatelji so tudi tokrat priznani domači in tuji strokovnjaki. Med njimi so v Sloveniji vsem poznani prof. dr. Mojmir Mrak, iz Avstrije prihaja k nam Ronald Stoeferle, avtor poročila 'In Gold We Trust', ter F. William Engdahl, politični ekonomist, ki prihaja k nam iz Nemčije. G. Engdahl je dobitnik nagrade: Project Censored Award, kar pomeni, da bo vsebina njegovega predavanja prav zelo zanimiva.
Ne zamudite okrogle mize, kjer se nam bosta med udeleženci pridružila mag. Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in dr. Jaka Vadnjal, dekan GEA College.
Že drugo leto bo kongres gostila Ekonomska Fakulteta v Ljubljani. Vabljeni da se nam 19. oktobra pridružite tudi Vi.
Več o kongresu preberite tukaj.
Za obisk je obvezna predhodna prijava. Na 7. kongres plemenitih kovin in surovin se je mogoče prijaviti tukaj.

petek, 28. junij 2013

Povezava med tiskanjem denarja in rastjo delniških indeksov.

Ali ste vedeli, da je bila pred QE1, zgodovinska korelacija med rastjo bilance FED-a in indeksom S&P500 le 20%! Od leta 2009 se je ta korelacija povečala na 86% (Razlaga: Povečanje količine denarja za 1% pomeni povečanje indeksa S&P500 za 0,86%). To pomeni, da ima povečevanje denarja v obtoku veliko večjo korelacijo na S&P500, kot dobički podjetij. Ta povezava je bila potrjena tudi v študiji s strani FED-a, kjer navaja, da bi odsotnost povečevanja denarja v obtoku imela za posledico za 50% nižjo vrednost indeksa S&P500. Zanimivo, kajne?
Vir: In Gold We Trust 2013

ponedeljek, 17. junij 2013

Zakaj so cene srebra dosegle svoj spodnji nivo?


Po padcu cene srebra v aprilu 2013, se zaenkrat še vedno nahajamo v rahlo padajočem trendu. Popolnoma normalno je, da se investitorji sprašujejo po razlogih za trenutne nivoje cene srebra. Osebno sem mnenja, da smo že prišli na nivo cene srebra, kjer rudnikom, ki pridobivajo srebro že povzroča težavo pri ohranjanju rentabilnosti poslovanja. To prikazuje tudi spodnja slika.
Proizvodni stroški presegajo prodajne cene.

Seveda, določeni rudniki kopljejo rudo tudi z nižjimi stroški, vendar bi se že rahlo znižanje globalne proizvodnje srebra s strani rudnikov, ki imajo višje proizvodne stroške hitro prepoznalo, kot deficit v dobavi te strateške kovine, brez katere ne moremo živeti življenja kot si ga predstavljamo.
Ugodne cene so prepoznali investitorji v Ameriki, Evropi in drugje po svetu, ki kupujejo svetovno poznane ameriške srebrnike Liberty, kovnice US Mint, saj prodaja srebrnikov dosega zgodovinske rekorde. Povpraševanje po srebru oziroma srebrnikih, si oglejte spodaj.

Prodaja srebrnikov v US Mint.

Najbolj verjetna razlaga za ta trend je, da se ljudje (v tem primeru mali vlagatelji) zavedajo nevarnosti in resnosti sedanje krize, ki je po njihovem mnenju še ni konec in tako iščejo z nakupom srebrnikov neko obliko varnosti.

Količinsko razmerje v prodaji zlata v primerjavi s srebrom pri US Mint je 1 proti 39.3, cena srebra pa je trenutno, kar 63 krat nižja kot cena zlata oz. 1 proti 63. Količinsko razmerje med proizvodnjo zlata v primerjavi s srebrom pa je bilo leta 2012 le 1 proti 9.
Preprosto cena srebra ne more daljše obdobje ostati na tako nizkih nivojih, zato je moje osebno prepričanje, da bomo v prihodnjih mesecih videli višje cene srebra, kot smo jim priča danes.
Verjetno se strinjate z menoj, da je največja varnost v razpršitvi premoženja, zato vas vabim, da svoje premoženje razpršite tudi v srebro, ki je po navedbah študije, katero izdelavo je naročila Evropska komisija, spada med 14 kritičnih kovin v strateških energetskih tehnologijah (Critical Metals in Strategic Energy Technologies).


sreda, 3. april 2013

Plemenite kovine, pravi denar v negotovih časih!



Vabljeni v hotel Arena v Mariboru!


Kdaj: V torek, 9. aprila, od 18:00 do 20:00
Kje: hotel Arena, Maribor
 


PROGRAM

Sprejem: 18:00 - 18:15
Predavanje: 18:15 - 19:00
Pogostitev: 19:00 - 19:45
Žrebanje nagrade za udeležence: 19:45
Predavatelj: Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum
Naslov predavanja: Plemenite kovine - pravi denar v negotovih časih.

Opis predavanja: Gotovo je, da se bo negotovost nadaljevala. Štirinajst dnevno zaprtje ciprskih bank in 'poseben davek' na depozite je v celotni Evropi spremenil pogled na varne naložbe in na likvidnost bančnih depozitov. Zaprtja bank in bankroti držav v preteklosti niso bili redek pojav, očitno ne bodo tudi v prihodnosti.

Zakaj centralne banke danes ponovno kupujejo zlato? Zakaj se zadolženost držav, kljub vsem reševalnim paketom še vedno povečuje? Zakaj obstaja velika verjetnost valutnih vojn in do česa nas lahko to pripelje? Zakaj so plemenite kovine pravi denar v negotovih časih?

Naš pogled na našteta vprašanja vam želimo predstaviti ob prijetnem  in sproščenem druženju. Pridružite se nam. 


ponedeljek, 18. marec 2013

Privatizirati dobičke, nacionalizirati izgube!

Nekaj takega se prav sedaj dogaja na Cipru. Za rešitev bank z izpostavami na Cipru naj bi levji delež prispevali tudi varčevalci teh bank. Natančno v kakšni obliki bo sicer pokazal čas, vendar pa lahko predvidevamo, da se kaj podobnega zgodi tudi v kakšni drugi državi, ki bi zaprosila za finančno pomoč znamenito 'trojko'.
Kaj lahko kot individualni vlagatelji sploh naredimo? Predvsem je pomembno, da razpršimo svoje premoženje in da večino svojih prihrankov nimamo samo v banki. V izgib nepredvidenim 'bančnim počitnicam', ki jih sedaj zaradi zaprtja doživlja Ciper, priporočam, da del vašega premoženja investirate v zlato in srebro, saj vam bo taka naložba omogočila boljšo likvidnost, ki bi bila samo z prihranki na banki gotovo zelo okrnjena.
Predstavljajte si, da bi bile banke zaprte dva tedna, v tem obdobju bi morali plačati vaše položnice za elektriko, komunalo, vrtec, davke, ipd. Seveda, če položnic ne plačate veste kakšne so lahko sankcije.
Kako pa 'bančne počitnice' vplivajo na podjetje. Kljub temu, da je podjetje dobro stoječe, to podjetje v tem času ne more plačati materiala, plač zaposlenim, davka državi, ipd. Kakšne težave to pomenijo za podjetje, si lahko kar predstavljamo.

V času finančne krize, ki traja že pet let, smo se lahko naučili, da 'je pravilo, da ni pravil'. Kaj je bilo včasih normalno danes več ni. 
Sistemskemu tveganju, ki je danes aktualno v Cipru se lahko podjetja in posamezniki izognejo z razpršitvijo premoženja. Optimalna zaščita premoženja te vrste je investicija v zlato in srebro, ki predstavlja visoko likvidno naložbo, ki na srednje do daljše obdobje ohranja realno vrednost vašega premoženja. Cena zlata in srebra glede na višino javnih dolgov, težave v finančnih institucijah in ogromnih proračunskih primanjkljajih, že dolgo ni bila tako ugodna, zato osebno ocenjujem obdobje, kot izjemno ugodno za nakup zlata in srebra.
Za vse informacije zakaj in kako investirati v zlato in srebro smo vam v Element-umu seveda na voljo.

ponedeljek, 21. januar 2013

Zlato in srebro za zaščito vašega premoženja

Vpreteklem letu ste z naložbo v zlato in srebro lahko dodatno oplemenitili vaše premoženje. Donosnost investicije v zlato je tako leta 2012 znašala 4,9%, v srebro pa 6,6%. Seveda gre tukaj le za statistični podatek, ki o gibanju znotraj leta 2012 pove bolj malo.

Pomembneje je, da investicijo v naložbeno zlato in srebro gledamo širše. Povprečna letna rast cene zlata v zadnjih desetih letih znaša 15%, povprečna letna rast cene srebra pa kar dobrih 20%.

Spodaj lahko vidite, da cena zlata in srebra raste praktično v katerikoli svetovni valuti. Opazite pa lahko tudi, da imata  zlato in srebro znotraj 10 letnega obdobja, kakšno leto tudi negativno rast. Zato v plemenite kovnine ne investirajte kratkoročno, temveč vedno srednje do dolgoročno.



Desetletne cene zlata v različnih valutah.

Desetletne cene srebra v različnih valutah.
Na tako konstantno rast cen zlata in srebra lahko gledamo tudi iz drugega vidika. Rečemo lahko, da denar glede na zlato in srebro v povprečju izgublja vrednost. Zakaj? Zato, ker je papirnatega denarja v obtoku vedno več, pa naj gre to za EUR, USD, CAD, CHF, CNY,...

Primer indirektnega povečevanja denarja v obtoku je izdajanje državnih obveznic, ki jih nato odkupujejo centralne banke. Zelo pogosto to dela Ameriška centralna banka (FED), Evropska centralna banka (ECB) ali Japonska centralna banka. Spodaj si lahko pogledate obseg takšnega financiranja v primerjavi z rastjo BDP.  Ugotovimo lahko da smo imeli v zadnjih petih letih gospodarsko rast financirano izključno z zadolževanjem. Samo dva od mnogih člankov o odkupovanju obveznic s strani centralnih bank si lahko preberete na tej povezavi in na tej povezavi .


Glavno vprašanje, ki se postavlja je ali bodo centralne banke v prihodnje še vedno financirale države z odkupovanjem obveznic v tako velikem obsegu ali ne? Po mojem osebnem prepričanju smo presegli točko preloma, kjer bi lahko krizo reševali samo z varčevanjem. Epilog reševanja celotne situacije javnih dolgov v razvitih državah bo inflacija in razvrednotenje papirnatega denarja. Leto, ki prihaja bo po mojem mnenju leto še večjih intervencij centralnih bank, kar bo še bolj omajalo zaupanje na finančnih trgih.
Veliko nesorazmerje v svetu.

Individualni vlagatelji ne moremo vplivati na odločitve vlad in centralnih bank, lahko pa vplivamo na svoje odločitve. Vprašajte se, katero naložbeno strategijo izbrati, da bi svoje premoženje zaščitili pred razvrednotenjem denarja?

Osebno priporočam, da del premoženja razpršite v investicijsko zlato in srebro, ter se tako zaščitite pred zniževanjem vrednosti papirnatega denarja.

Za konec:
Kaj imata skupnega inflacija in radioaktivnost?
Tako inflacija kot radioaktivnost sta sprva neopazni, ko pa jih opaziš oz. začutiš, pa je pogosto že prepozno!

ponedeljek, 14. januar 2013

8000 ton zlata v rokah nemških investitorjev

Ali ste vedeli, da po podatkih spletne strani Mineweb nemški privatni investitorji posedujejo več kot 8000 ton investicijskega zlata. Glavna oblika vlaganja v zlato pa za nemške investitorje pomenijo zlate palice. Zaščita pred nestabilno finančno situacijo v Evropi in ZDA je bil v preteklih mesecih glavni motiv za vlaganje v zlato. Ali so se razmere danes glede na pretekle mesece kaj spremenile?
Srebro zlato elementumZanimivo je, da v Evropi ravno Nemci v tako veliki meri vlagajo v zlato in da posedujejo praktično vrednost 3-letne proizvodnje zlata. Če se še malo poigramo z številkami, potem lahko ugotovimo, da ima vsak nemški državljan v svoji lasti 98 gramov zlata oz. po trenutnih cenah približno za malo manj kot 4.000€.

V Sloveniji je ta številka bistveno nižja, saj je tradicija vlaganja v plemenite kovine veliko krajša, vendar nam podatek o količini zlata vlagateljev v Nemčiji lahko veliko pove. Kot zanimivost lahko navedem podatek, da je v decembru 2012 čista vrednost vzajemnih skladov v Sloveniji znašala 1.830.002.000€ (vir: ATVP), to pomeni dobrih 900€ na prebivalca naše države.

Osebno priporočam razpršitev posameznikovega premoženja tudi v zlato in srebro z motivom zaščite premoženja, kot to v veliki meri že veliko desetletij počnejo tudi nemški investitorji.
 

V kolikor vas zanimajo dodatne informacije o vlaganju v zlato in srebro vas vabim da pošljete povpraševanje na podjetje Elementum. Z veseljem vam bomo odgovorili na vaša vprašanja.

Sorodni članki:

Ponaredek: 1 gram zlata 2 grama zlata
Odkup zlata, odkup loma