petek, 12. marec 2010

20 razlogov zakaj investirati v zlato

1. Ker ima zlato že več kot 4000 let vlogo denarja kot menjalnega sredstva in kot hranilca vrednosti.
2. Ker ima zlato po celem svetu enak sijaj in je znan tudi kot t.i. svetovna valuta.
3. Ker pomen zlata v času povečane nestabilnosti v svetu postaja vse pomembnejši, saj zlato v primerjavi s papirnatim denarjem in obveznicami v času povečanja inflacije ne izgublja svoje vrednosti, kot jo izgublja denar in zato predstavlja steber finančne stabilnosti, ki je v svetu vedno bolj ogrožena.
4. Kateri denar se je in se bo v zgodovini ohranil najdlje? Ameriški dolar, Evro, Slovenski tolar, Nemška marka, Jugoslovanski dinar, zlato in srebro?
5. Ker je današnja vrednost zlata še vedno podcenjena.
6. Ker vsi pomembnejši neodvisni analitiki napovedujejo rast vrednosti zlata v prihodnosti.
7. Ker vse svetovne valute že več let stalno izgubljajo vrednost proti zlatu.
8. Ker so investicijske možnosti za vlaganje v zlato omejene.
9. Ker liberalizacija kitajskega trga pomeni vzpon povpraševanja po zlatu s strani Kitajske.
10. Ker so centralne banke postale zopet neto kupci zlata.
11. Ker lahko vaši težko privarčevani življenjski prihranki glede na današnji monetarni sistem izpuhtijo 'kot bi mignil z očmi'.
12. Ker se zadolženost držav izjemno hitro in nekontrolirano povečuje.
13. Ker je v 80-ih letih vrednost premoženju v zlatu predstavljala 20% vsega svetovnega premoženja, danes pa predstavlja manj kot 1%.
14. Ker so ZDA prenehale objavljati agregat M3 količine denarja v obtoku. Verjetno ne brez razloga.
15. Ker se investicije vlagateljev v zlato hitro povečujejo.
16. Ker obstaja velika in naraščajoča razlika med proizvodnjo zlata in povpraševanjem.
17. Ker če bi pred desetimi leti investirali 100€ v zlato, bi bila vaša naložba danes vredna 268€. Če bi teh 100€ imeli doma, bi bili danes nominalno vredni še vedno 100€ vendar realno le 50€.
18. Ker je vrednost letne proizvodnja zlata več kot 2x manjša kot vrednost Microsofta na borzi.
19. Ker lahko z investicijo v zlato davčno optimirate vaš portfelj.
20. Ker je investicija v zlato likvidna naložba in ker je donos višji kot v primeru vezave denarja v banki.

Kako kupiti zlato?

Sorodni članki:

nedelja, 28. februar 2010

Zanimivi podatki

V času velikih gospodarskih sprememb pogosto izgubimo občutek za razmerja raznoraznih agregatov. Spodaj si lahko ogledate različne zanimive podatke. Mnenje ali so razmerja še normalna in kako se bodo vrnila v normalna razmerja pa prepuščam vam. 
  • Velikost trga delnic v svetu 2008 – 57.000 mrd $ (januar 2007) 40.000 mrd $ (sep 2008)
  • Velikost trga obveznic v svetu 2007 – 66.000 mrd $
  • Ocena skupnega svetovnega javnega dolga 2011 - 42.200 mrd $
  • Trenutni skupni svetovni javni dolg - 32.700 mrd $
  • Zunanji dolg ZDA 2009 – 13.450 mrd $
  • Zunanji dolg Španije 2009 – 2.410 mrd $
  • Kitajske devizne rezerve 2009 – 2.399 mrd $
  • Primanjkljaj ZDA 2009 – 1.888 mrd $
  • Velikost zlatih rezerv vseh centralnih bank 12-2009 – 30.116 ton – 1.074 mrd $
  • Dodatni finančni paket spodbud s strani Obame in ameriškega kongresa v Januarju 2010 – 787 mrd $
  • Velikost ameriškega Troubled Asset Relief Program (TARP) v Oktobru 2008 – 700 mrd $
  • Povečanje Kitajskih deviznih rezerv 2009 – 453 mrd $
  • Velikost zlatih rezerv ZDA 12-2009 – 8.133 tone – 290 mrd $
  • Tržna kapitalizacija Microsofta – 251 mrd $
  • Tržna kapitalizacija Googla – 164 mrd $
  • Primanjkljaj Španije 2009 – 151 mrd $
  • Vrednost letne proizvodnje zlata 2009 (ocena) – 2356 ton – 84 mrd €
  • Tržna kapitalizacija Goldman Sachs – 80,3 mrd $
  • Vrednost investicijskega povpraševanja po zlatu (palice, zlatniki, ETF, ostalo) 2009 – 45,3 mrd $
  • Proračunski prihodki Slovenije 2009 – 20,58 mrd $
  • Vrednost letne proizvodnje srebra 2008 – 680 mio unč – 11.2 mrd $
  • Tržna kapitalizacija AIG – 3,3 mrd $ (v 4/4 2009 z 1 mrd $ izgube)
  • Vrednost investicijskega povpraševanja po srebru (palice, srebrniki) 2008 – 115.1 mio unč – 1.9 mrd $
V kolikor želite zaščititi vaše premoženje z plemenitimi kovinami oz. vas zanima kako kupiti zlato in srebro, vam predlagam, da se dogovorite za brezplačno in individualno svetovanje pri pogodbenih partnerjih podjetja Elementum, ali pa nam pošljete vaše kontakte z željo po dodatnem svetovanju.

sobota, 20. februar 2010

Kakšna bo prodaja srebra v naslednjih letih? Ali je nakup srebra dobra odločitev?

Želim vam predstaviti nekaj razlogov, zakaj bo prodaja srebra v prihodnje naraščala oz. zakaj je srebro na srednje do dolgoročno obdobje zelo perspektivna naložba.
Ali ste vedeli, da je srebro najbolj redka plemenita kovina. Najvišjo vrednost je srebro doseglo 17.01.1980 in je bilo vredno 52.50 $ za 1 unčo (31,1035g) to je 220% več kot danes! Ob upoštevanju inflacije 52,50 $ leta 1980 pomeni 250$ danes - 1430% več kot danes!. Med leti 1974 in 1979 se je s srebrom trgovalo v povprečju med 40 in 60$! Tudi letna proizvodnja srebra je kar 6x manjša od proizvodnje zlata. Poraba srebra v industriji se hitro povečuje predvsem uporaba v nano tehnologiji, medicini, industriji elektronskih komponent, srebro se uporablja v čistilcih za vodo in zrak, fotovoltaiki, akumulatorjih in baterijah ipd.
Zgodovinsko razmerje med zlatom in srebrom je 1:15, danes je to razmerje 1:68! Torej če bi danes upoštevali zgodovinsko razmerje 1:15, bi bila ob današnji ceni zlata 1.110$, današnja cena srebra 74$.
Primanjkljaj ponudbe srebra še že nekaj let zapolnjuje z že nakopanimi zalogami in reciklažo. Za srebro velja, da je 90 % že porabljenega in ga je zaradi nizke cene neekonomično reciklirati. Zlato je bilo med leti 1933-1976 v Ameriki prepovedano, medtem ko srebro ni bilo prepovedano še nikoli! Tudi Kitajska vlada javno preko medijev priporoča svojim državljanom nakup srebra.
Na podlagi zgoraj naštetih samo nekaj razlogov, lahko ugotovimo, da je potencial rasti pri srebru zelo velik in da je srebro v primerjavi z zlatom močno podcenjen.
V kolikor vas zanima več informacij o nakupu in prodaji srebra, zakaj je nakup srebra dobra odločitev in kako poteka prodaja srebra, vas vabim na spletno stran podjetja Elementum, kjer si o tej temi lahko še več preberete. Prav tako lahko na spletni strani podjetja Elementum pogledate kakšna je cena srebra danes in kakšne so bile cene srebra v zadnjih desetih letih.

Sorodni članki:

sreda, 17. februar 2010

Banka Goldman Sachs pomagala prikriti dolg Grčije

Skoraj ves svet danes govori o Grških finančnih težavah. Današnja situacija je le vrh ledene gore oz. večletnega prevelikega trošenja. Ali ste vedeli, da je ravno ameriška banka Goldman Sachs z prirejanjem podatkov pomagala skriti milijardo dolarjev javnofinančnega dolga Grčije in tako Grčiji omogočila izpolnitev Maastrichtskih kriterijev, ki so ji omogočili uvedvo skupne evropske valute - evro. Podrobnejši članek si lahko preberete tukaj. Kdo je Goldman Sachs? Preden odgovorim na to vprašanje naj pojasnim, da to ni edini primer, saj je tudi FED (Ameriška centralna banka) svetovala AIG prikrivanje podatkov. Več o tem lahko preberete tukaj. Ali ste vedeli, da je FED privatna ustanova? Da, prav ste prebrali, Ameriška centralna banka je privatno podjetje. Preberite tukaj. Ali veste kdo so ustanovitelji FED-a? To so:
  • Rothschild Bank of London and Berlin
  • Warburg Bank of Hamburg and Amsterdam
  • Lehman Brothers of New York
  • Lazard Brothers of Paris
  • Kuhn Loeb Bank of New York
  • Israel Moses Seif Banks of Italy
  • Goldman Sachs of New York
  • Chase Manhattan Bank of New York
Več lahko preberete tukaj in tukaj. Torej banka, ki je med ustanovitelji Ameriške centralne banke in je verjetno tudi danes še njena delna lastnica je Goldman Sachs, ki je pomagala prikriti podatke Grčiji in ostala nekaznovana. Svoje 'znanje' pa je verjetno delila tudi z FED-om in verjetno še z kakšno državo z šibkimi javnimi financami.
Vprašanje: Ali verjamete, da je stabilnost bank in finančnega sistema takšno kot se vidi 'od zunaj'? Zakaj mora država garantirati za bančne depozite, če je vse v najlepšem redu? Za vsak slučaj vam predlagam, da imate v svojem premoženju tudi nekaj zlata in srebra, ter se zaščitite z naložbo, ki ji vrednosti ne morejo uničiti že več kot 4000 let in se tako izognete morebitnim nepredvidljivostim v prihodnosti. Ali veste koliko valut obstaja na svetu že več kot 200 let? Več informacij zakaj kupiti plemenite kovine, ter kako kupiti zlato in kako kupiti srebro, pa lahko pridobite z klikom tukaj.

ponedeljek, 15. februar 2010

Zlato in srebro skozi čas ohranjata realno vrednost!


Sami lahko primerjate kako so v zadnjih 110 letih različne valute izgubljale vrednost glede na zlato. Ugotovimo lahko, da obstajata dve obdobji, ko so se valute še posebej in hitro razvrednotile.
Prvo obdobje je bilo v 30-ih letih prejšnjega stoletja, le nekaj let po veliki depresiji ki jo ima svet za največjo gospodarsko recesijo novejše dobe. Če to prvo veliko razvrednotenje primerjamo z današnjo situacijo, lahko pričakujemo v najslednjih nekaj letih velike pretrese na vseh valutnih trgih. Osebno menim, da zaradi velikih dolgov držav, podjetih, posameznikov obstaja velika verjetnost, da se to tudi zgodi.
Drugemu velikemu razvrednotenju valut pa smo bili priča v 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko smo bili priča ukinitvi zlatega standarda, iranskemu konfliktu, ter pomanjkanju nafte. V 70-ih letih je vrednost zlata zrasla za neverjetnih 2.400% in vrednost srebra za 2.600%. Od leta 1980 do leta 2000 so valute v povprečju malo pridobile na vrednosti, vendar se je v tem obdobju zgodila velika revolucija, saj sta potrošnja preko realnih možnosti in želja po hitrem dobičku postala veliko večja vrednota kot varčevanje in potrošnja v okviru svojih zmožnosti. Posledica je današnja svetovna recesija, ki je po velikosti takoj za največjo recesijo med obema svetovnima vojnama. V kolikor opažate, da lahko za vaš denar vsak dan kupite manj in manj, ste ugotovili, da izgublja funkcijo hranilca vrednosti, ki ga zlato in srebro ohranjata že več kot 4.000 let.
V kolikor vas zanima kako kupiti zlato in srebro oz. ali pa želite še dodatne informacije, vam predlagam, da se dogovorite za brezplačno in individualno svetovanje pri pogodbenih partnerjih podjetja Elementum, ki jih lahko najdete na spletni povezavi tukaj, ali pa nam pošljete vaše kontakte z željo po dodatnem svetovanju s klikom tukaj. O tem, kako optimirati vaš nakup zlata ali srebra, pa si lahko več preberete tukaj.

torek, 9. februar 2010

Knjiga Generacija zlato - priporočljivo branje

Zanimiva knjiga za vse, ki ste že imeli slabo izkušnjo z hiperinflacijo v Jugoslaviji, ki je bila posledica prevelikih javnih dolgov in neodgovornega ravnanja vodilnih v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja. Prav tako pa je knjiga zanimiva za vse, ki želite praktične nasvete kako ravnati ob prihajajoči inflaciji, ki bo zelo verjetna posledica razvrednotenja denarja, ki jo lahko zaradi eksponentno naraščajočih dolgov pričakujemo v prihodnje. "Izbirate lahko med naravno stabilnostjo zlata ter poštenostjo in inteligenco politikov. In z vsem spoštovanjem do teh gospodov vam svetujem, da dokler obstaja kapitalistični sistem, izberete zlato." George Bernard Shaw.
Jürgen Müller v knjigi Generacija zlato prepričljivo opiše, zakaj morajo današnje generacije preskrbo za starost vzeti v svoje roke, da bodo brez škode prestale bližajočo se svetovno gospodarsko krizo in novo valutno reformo. Statistike kažejo, da več časa posvetimo odločitvi za nakup avtomobila ali vgradnjo kuhinje kot načrtovanju svoje lastne finančne preskrbe za starost. Ne gre le za vprašanje "investirati v srebro in zlato ali ne", pač pa za pregled celotne svetovne finančne situacije.
Paul Volcker, ki je bil predsednik FED-a med leti 1979 in 1987, ter današnji svetovalec ameriškega predsednika je aprila 2005 dejal: ''Ne vem, ali bo sprememba prišla s pokom ali s cviljenjem, oziroma ali bo prišla prej ali slej. Ampak glede na situacijo je verjetneje, da bo finančna in ne politična kriza tista, ki bo povzročila spremembo.''
Knjigo Generacija srebro in Zarota srebra lahko naročite preko spletnih strani podjetja Elementum z klikom (tukaj), ali se pozanimate o možnosti naročila pri vseh pogodbenih partnerjih podjetja Elementum, ki so navedeni (tukaj).

petek, 5. februar 2010

Cene zlata od 2001 do 2009

Kljub velikim nihanjem v razmerju med dolarjem in evrom, lahko ugotovimo, da je medvalutno nihanje nepomembno, v kolikor primerjamo rast cene zlata glede na različne valute. Ugotovimo lahko, da so v povprečju vse glavne svetovne valutemed leti 2001 in 2009 izgubljale proti zlatu v višini več kot 10%. V obdobju do 2009 smo doživeli izjemne donose na delniških trgih, prav tako pa smo doživeli izjemno velike korekcije na delniških trgih. Pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose, vendar lahko na podlagi trenutnih in predvidenih prihodnjih gospodarskih razmer z veliko verjetnostjo ugotovimo, da bo povpraševanje po zlatu in srebru v prihodnje ostalo na visokem nivoju!
P.S. Priporočam vam, da še enkrat razmislite o optimizaciji vašega premoženja. V kolikor vas zanima nakup zlata oz. nakup srebra ali pa želite dodatno mnenje, vam predlagam, da se dogovorite za brezplačno in individualno svetovanje pri pogodbenih partnerjih podjetja Elementum, ki jih lahko najdete na spletni povezavi s klikom tukaj, ali pa nam pošljete vaše kontakte z željo po dodatnem svetovanju s klikom tukaj.

Zakaj danes kupiti zlato in srebro?

Ravnokar smo doživeli večji nihaj navzdol na delniških trgih, kot tudi nihaj cene zlata in cene srebra. Razlogov za nihaje je veliko, zato predlagam, da ne gledamo ozko, vendar poizkušamo videti situacijo širše. Razložiti želim, zakaj vsak tak nihaj lahko pomeni dobro priložnost za nakup zlata in nakup srebra. Primerjajmo potencial globalnega delniškega trga, kot tudi potencial trga zlata in trga srebra. Poudariti želim, da je to moj osebni pogled zato predlagam, da se vsak pred investicijo posvetuje s premoženjskim svetovalcem!
1. Nezaposlenost: Na podlagi obvestil statističnih uradov, lahko ugotovimo, da se nezaposlenost še vedno povečuje tako v Sloveniji, kot drugje po svetu. Menim, da glavnega vala povečevanja nezaposlenosti še nismo doživeli, saj skoraj bankrotirane države še niso začele z odpuščanjem v javnem sektorju. Odpuščanje je jasen signal, da gospodarstvo še ni v pravem zagonu in da resničnega konca recesije še ni.
2. Dobički podjetij: Predvsem zaradi velikih državnih subvencij, danes nimamo realne slike uspešnosti podjetij. Pogosto so podjetja dosegla dober oz. boljši poslovni rezultat prav zaradi državnih pomoči. Seveda vedno obstajajo tudi svetle izjeme, ki izkoristijo krizo sebi v prid. Glede na zmanjšanje državnih pomoči se bo letos in naslednje leto pokazalo kako so podjetja dejansko zmožna preživeti. Ker so dobički majhni ali pa jih sploh ni, ne moremo pričakovati visokih donosov na delniških trgih.
3. Zadolževanje držav: V letu 2009 smo doživeli pravo eksplozijo javnega zadolževanja. Že tako zelo zadolžene države do dosegale proračunske primanjkljaje 5, 10, 15% BDP. Preveliko zadolževanje se bo verjetno nadaljevalo tudi v letu 2010 in 2011. To presega vse razumne meje. Naštejte mi 5 držav, ki so v zadnjih 20 letih realno zmanjšale svojo zadolženost in naštejte mi 20 držav, ki so jo povečale. Kaj je lažje? Teoretično je lahko znižati zadolžitev, praktično pa zelo težko! Če države nimajo več možnosti odplačevanja dolgov, običajno pride do razvrednotenja valute, hiperinflacije, vojne in podržavljanja podjetij. Primeri: Jugoslavija, Argentina, Nemčija v času prve svetovne vojne, Zimbabve, Islandija, če naštejem nam najbolj znane.
4. Bančni sektor: Danes lahko z gotovostjo rečemo, da bančni sektor ni v najboljši kondiciji. Verjetno ga tudi v prihodnje čakajo težki časi, saj veliko odpuščenih delavcev ne bo moglo vračati posojil, prav tako to velja za podjetja in za države. Novih depozitov prebivalstva, podjetij in držav, pa verjetno zaradi krize ne bo v izobilju. Torej bodo banke v t.i. likvidnostni pasti, saj bodo morale ohranjati kapitalsko ustreznost, brez prilivov od vračil kreditov in brez prilivov s strani depozitov. Zaradi odpisov slabih posojil bodo nekatere banke kapitalsko neustrezne, zato jih bodo lastniki morali kapitalsko podpreti z dokapitalizacijo ali pa jih zapreti. Se še spomnite primera Lehman Brothers v ZDA ali Islandskih bank ali Hypo banke v Evropi. Zelo verjetno je, da se bo zmanjšalo zaupanje v banke in v papirnati denar. Ker naložba v fizično zlato in fizično srebro pomeni nakup realne vrednosti, bo povpraševanje po tovrstnih naložbah ostalo na visokih nivojih tudi v prihodnje. Ne smemo pozabiti tudi finančnih derivatov, ki pomenijo veliko grožnjo celotnemu finančnemu sistemu.
Obstaja še veliko dodatnih razlogov na katere moramo biti še posebej pozorni in jih bom poizkusil razložiti v ostalih člankih. Torej lahko v prihodnje pričakujemo povečevanje nezaposlenosti, manjše dobičke podjetij, prevelike stopnje zadolževanja držav in še večje težave bančnega sektorja, zato je realno pričakovati, da se bo investicijsko povpraševanje po zlatu in srebru še povečevalo. Priporočam vam, da čim prej tudi vi zaradi zaščite vaše premoženje in ga en del investirate v zlato in srebro. Da ljudje po svetu in v Sloveniji tudi ob korekcijah cen zlata in srebra, le tega še dokupijo, je jasen znak, da se zaupanje v delniške trge še ni povrnilo. Zato so vsaki nihaji pri cenah zlata in srebra, tudi zaradi zgoraj navedenih razlogov dobrodošli.
P.S. Priporočam vam, da še enkrat razmislite o optimizaciji vašega premoženja. V kolikor vas zanima nakup zlata oz. nakup srebra ali pa želite dodatno mnenje, vam predlagam, da se dogovorite za brezplačno in individualno svetovanje pri pogodbenih partnerjih podjetja Elementum, ki jih lahko najdete na spletni povezavi s klikom tukaj, ali pa nam pošljete vaše kontakte z željo po dodatnem svetovanju s klikom tukaj

sobota, 30. januar 2010

Knjiga Zarota srebra - koristne informacije in lepo darilo

Priporočam, da knjigo Zarota srebra, ki jo je napsal avtor Reinhard Deutsch in je v slovenskem jeziku izšla leta 2007 v sozaložbi podjetja Elementum in podjetja Učila, prebere vsak, ki ga vsaj malo zanima oz. želi izvedeti, kam peljejo današnji načini zadolževanja držav in posameznikov, ter kako se zaščititi pred dogodki, ki nas čakajo v prihodnosti, če se bo stopnja zadolževanja še naprej tako hitro povečevala.
Knjiga je napisana na način, da jo razume vsak. V njej lahko preberete kakšna je razlika med blagovnim, kreditnim in igralnim denarjem, kaj je legalni denar brez kritja, kako je nastal denar brez kritja, kako slab denar iz obtoka vedno izpodrine dober denar, kakšna je past denarja brez kritja. Avtor odgovarja na vprašanje ali bosta zlato in srebro znova postala denar, prav tako pa razloži, zakaj je lahko vlaganje v srebro idealno za varčevanje za pokojnino.  
Med drugim knjiga razkriva skrivnosti o denarju, ki bi jih morali nujno poznati. Kdor bo ukrepal hitro in modro, ima možnost, da prepreči najhujše, obvaruje svoje premoženje in poskrbi za svojo starost. Vsaka kriza ponuja tudi priložnosti Ali jih boste opazili in jih izkoristili v svoj prid ali ne, pa ostaja vaša odločitev!
V zgodovini denarja so si sledile številne prevare. Reinhard Deutsch v knjigi Zarota srebra pojasnjuje, kako so vlade in mednarodne finančne ustanove poskrbele, da sta zlato in srebro poniknila, zamenjal pa ju je denar brez kritja in zakaj so bankroti držav in monetarne reforme neizogibni?
Manipulacije na trgih naj bi čim dlje prikrivale, kaj se v resnici dogaja, čeprav državljani instinktivno sumijo, da z obstoječim denarnim sistemom nekaj ni v redu, saj so cene vse višje in višje. V resnici pa ne rastejo cene, ampak denar izgublja vrednost, saj ga centralne banke ves čas dodatno ustvarjajo. Na videz stabilna nemška marka je v svojih 55-ih letih izgubila 80 odstotkov svoje vrednosti in vse kaže, da bo z evrom še mnogo slabše- v pišlih šestih letih je njegova vrednost padla za 50 odstotkov. 
"Že od nekdaj so si vladarji pridrževali pravico, da so si poleg desetine, ki jim je pripadala, vzeli še eno nevidno desetino s pomočjo rezvrednotenja kovancev." - Ernst Wageman
Ko preberete to knjigo, bo vaš pogled na svet gotovo drugačen. Zato knjigo priporočam vsakomur.

Ne pozabite: ''Kdor ne bere knjig, ni nič na boljšem kot tisti, ki ne zna brati!'' - Mark Twain

P.S. Knjigo lahko naročite preko spletnih strani podjetja Elementum z klikom (tukaj), ali se pozanimate o možnosti naročila pri vseh pogodbenih partnerjih podjetja Elementum, ki so navedeni (tukaj).

četrtek, 28. januar 2010

Nakup zlata 1 gram, 10 gramov ali 100 gramov?

V zadnjem obdobju smo prejeli kar nekaj klicev strank, ki se prvič odločajo za nakup zlata, njihova želja pa je redno mesečno vlaganje v zlato. Njihovo glavno vprašanje, ki se jim zastavlja pa je, ali naj se odločijo za nakup zlata oz. zlatih palic mase 1 gram ali zlata oz. zlatih palic večjih mas ali tež.

Moje nakupno priporočilo je, da najprej primerjajo cene zlata na gram pri nakupu 1 gramske zlate palice, 10 gramske zlate palice in 100 gramske zlate palice. Dejstvo je, da povsod cena zlata na gram upada, večja kot je palica. Okvirno lahko rečemo, da je nakup 10 zlatih palic po 1 gram zlata nekje 30% dražji kot nakup 1 zlate palice mase 10 gramov. Nakup 100 zlatih palic po 1 gram zlata pa je približno 40% dražji od nakupa 1 zlate palice mase 100 gramov. Postavlja se vprašanje zakaj bi se pri planiranem nakupu 10 gramov zlata želeli odpovedati dodatnim 3 gramom, oz zakaj bi se ob planiranem nakupu 100 gramov zlata želeli odpovedati kar 40 dodatnim gramom za isti znesek?

Strinjam se, da če želite mesečno vlagati v plemenite kovine približno 50€ ali 100€, bo mesečni nakup 10 gramske ali 100 gramske zlate palice nemogoč. Vendar priporočam, da raje denar prihranite in čez mesec ali dva kupite zlato palico z večjo maso in tako prihranite. Glede na to, da je razlika pri ceni na gram v primerjavi z nakupom 1 gramske palice ali 10 gramske palice tako velika (cca. 30%), boste ceneje kupili vaše zlato, kljub morebitni rasti cene v obdobju, ko varčujete za nakup večje enote.

Drugi razlog smiselnost nakupa 1 gramskih palic, ki se vam postavlja je likvidnost v primeru večjih svetovnih finančnih sprememb. Se strinjam, da je ob morebitnih takih razmerah dobro imeti zlato v čim manjših enotah, vendar takrat zlato ne bo edino menjalno sredstvo. V času prve in druge svetovne vojne se je kot veljavno menjalno sredstvo uporabljalo tudi cigarete in čokolado. Pomembno je bilo, da so to menjalno sredstvo, ko denarja ni bilo sprejemali praktično vsi in da ga je bilo mogoče deliti. Tudi danes ko doživljajo finančni kaos v Zimbabveju, staje 1 kilogram kruha le 0,1 grama zlata. Zato menim, da bistveno višja cena zaradi nakupa 1 gramskih zlatih palic ni smiselna, saj je bolje kupiti večjo enoto in cenovno optimirati nakup, ter v primeru hipotetičnih gospodarskih in svetovnih kaosnih razmer raje večje enote takrat menjati za manjše enote ali zlatih palic, ali pa kakšnega drugega menjalnega sredstva, saj lahko takrat računate, da bi ob pametni menjavi, ker imate 30-40% zlata več lahko pridobili tudi 30-40% več drugih dobrin. Še enkrat želim opozoriti, da so to resnično izjemne situacije, ki se lahko zgodijo zelo redko, pa še to ne na celem svetu naenkrat in v enaki obliki.

Priporočam vam, da še enkrat razmislite o optimizaciji vašega nakupa. V kolikor želite dodatno mnenje, vam predlagam, da se dogovorite za brezplačno in individualno svetovanje pri pogodbenih partnerjih podjetja Elementum, ki jih lahko najdete na spletni povezavi s klikom tukaj, ali pa nam pošljete vaše kontakte z željo po dodatnem svetovanju s klikom tukaj.

Sorodni članki:

sobota, 23. januar 2010

Sami poskrbite za svojo prihodnost in ne računajte na pomoč države!

Včeraj sem v častniku Finance prebral izredno zanimiv članek avtorja Jože P. Damijana, kjer je avtor podal konkretne številke v kakšni meri MF načrtuje zmanjšati proračunske izdatke in povečati prejemke, da bi primanjkljaj znižali na sprejemljivo raven 3% BDP. Za zvišanje prejemkov so navedeni naslednji viri: dvig stopnje ddv za eno odstotno točko v letu 2011 in še za eno v letu 2012, zvišanje trošarin na cigarete, elektriko, kurilno olje. Za znižanje odhodkov pa naj bi znižali maso plač v javnem sektorju za 5%, znižali tekoče in investicijske stroške, spremenili formulo za usklajevanje pokojnin in racionalizirali javne transferje. Ob tem je avtor navedel, da se je Slovenija samo med januarjem in septembrom leta 2009 zadolžila iz 7.1 na 12.2 milijarde €. V letu 2010 naj bi se dodatno zadolžili za 3.6 in v letu 2011 za 2.6 milijarde €. Breme odplačevanja že najetih dolgov in obresti na glavnico, pa naj bi znašalo leta 2010 2.3 milijarde € in leta 2011 1.5 milijarde €. Ob teh številkah se nam lahko enostavno zvrti in poleg zmanjševanja odhodkov in povečevanja prihodkov za tekoče potrebe, bo potrebno še dodatno varčevanje za plačilo obresti in glavnice že najetih posojil.
Avtor na koncu zaključuje: 'Ja, težki časi so pred nami. Še pred dvema letoma smo bili preponosni, da bi prodajali srebrnino tujcem. Danes nam tudi popolna razprodaja državnega premoženja ne pomaga več. Glede na to, da tudi iz privatizacije iz obupa ne moremo pričakovati kakšnih velikih učinkov, lahko torej računamo samo še na čudež.' Slovenija velja za manj zadolženo državo, torej je stanje v bolj zadolženih državah še bolj kritično!
Če to reče bivši minister za razvoj in profesor EF v Ljubljana, član Inštituta za ekonomska raziskovanja, moramo vsi, te izjave zelo resno sprejeti in se vprašati, ali lahko v prihodnje sploh še računamo na pomoč države. Moje mnenje je, da bo država še bolj prenašala finančno breme na svoje državljane v smislu dodatnih davkov, nižjih pokojnin, manjših brezplačnih pravic v zdravstvu, plačljivem šolanju ipd. Tega sicer nobena vlada ne želi, temveč preprosto ne bo imela druge možnosti, saj bo reševala samo sebe in napake vseh vladnih ekip v preteklosti. To lahko že opazimo v sosednji Hrvaški.
Zato je že danes nujno potrebno, da sami pri sebi znižamo odhodke in poizkusimo povečati prihodke, ter razliko namenimo za lastno in individualno povečevanje promoženja. Prvi cilj oz. vprašanje ki si ga moramo zastaviti je kako in v kakšni meri moramo privarčevati za svojo pokojnino. Dejstvo je, da se življenjska doba daljša, da je vedno večju delež upokojencev glede na zaposlenega, in da se vaša pokojnina še dodatno že dolgo financira iz proračuna in da bo delež državne pokojnine vedno manjši. Kdor individualno resno še ne razmišlja in verjame, da bo za vse poskrbela država, si sem sebi koplje jamo, saj mu na koncu ne bo pomagal nihče, tudi država ne, ker bo že sama v velikih težavah.
Kaj narediti? Predlagam, da si takoj poiščete strokovnjaka, s katerim se lahko pogovorite o tem vprašanju. V najkrajšem možnem času naredite analizo vaše situacije oz. analizo vašega premoženja, ter analizo potrebnih korakov ki jih morate narediti, da rešite še pravočasno problem pokojnine, ki se bo dotaknil vsakega posebej. Za vse nas so najlažje dostopni načini varčevanja v banki, delnicah, obveznicah, različnih vzajemnih in pokojninskih skladih, v zlato in srebro, ter nepremičnine. Pred odločitvijo kam investirati vaše prihranke, se morate zavedati tudi prihodnjih težav javnih primanjkljajev, ki so prepogosto vodili v destabilizacije gospodarstev. Ne špekulirajte! V prvi vrsti pazite na zaščito in ohranjanje realne vrednosti vašega premoženja ob sprejemanju določenega rizika. Zavedajte se da je danes vsaka naložba rizična, tudi tista, ki je včasih veljala za varno!

četrtek, 21. januar 2010

Kako se bodo zmanjševali dolgovi držav?

Za nami je obdobje, ki ga verjetno še dolgo ne bomo pozabili. V svetu smo bili priča velikim padcem na borznih trgih, ki jih je pričakovalo in napovedalo le malo analitikov. Prav tako pa je malo analitikov v letu 2009 napovedovalo tako velike popravke navzgor kot so se zgodili. Cene nepremičnin večinoma stagnirajo ali upadajo, stopnja nezaposlenosti raste po celem svetu, prav tako smo priča rasti javnega dolga in proračunskih primanjkljajev. Danes skoraj cel svet ugotavlja, da je pred nami nekaj zelo težkih let t.i. razdolževanja.
Ker ne moremo vplivati na odločitve politikov, reševanje podjetij, povečevanje ali zmanjševanje proračunskih primanjkljajev in podobnih makroekonomskih dejavnikov, se lahko trenutni situaciji le prilagodimo in poizkusimo predvideti kaj 'manj prijetnega' nas čaka v prihodnosti in se pred tem poizkusimo tudi zaščititi.
Prvi nasvet, ki se ga tudi sam poizkušam držati je porabiti manj kot znašajo moji prihodki in ob vsakem prilivu prihraniti vsaj en del. Že skoraj celo življenje ugotavljam, da je veliko lažje zapraviti kot privarčevati, ampak ravno zaradi tega je vsak prihranek, ki ostane veliko bolj cenjen. Vsak prej potrošen kot zaslužen evro , pa je kasneje zelo težko vrniti, še posebej če je bil izposojen. Verjetno se v tem večina strinja z mano.
To lahko prenesemo tudi na nivo držav. Skoraj vse države so zaradi svetovne krize namenile veliko denarja za reševanje podjetij, bank in ostalih finančnih ustanov. Očitno se temu ni bilo moč izogniti, saj je bil pred zlomom celoten svetovni finančni sistem. Pomembneje pa je od kje se je jemal denar za reševanje te situacije. Obstaja skupina držav, ki je v manjšini in je denar vzela iz svojih rezerv in obstaja večina držav, ki rezerv ni imela in je denar jemala z dodatnim zadolževanjem. Ker se vsak dolg vedno mora enkrat vrniti, bomo tako in drugače morali vrniti tudi ta dolg.
Načini vračila tega dolga pa so različni. Dolg lahko države vrnejo z proračunskim presežkom, kar bi se normalno tudi pričakovalo. Žal ima ta scenarij na podlagi zgodovinskih dejstev malo možnosti za uspeh, čeprav bi si njegov uspeh vsi najbolj želeli. Dolg se lahko odpiše, kaj je najmanj verjeten scenarij. Dolg pa lahko države 'vrnejo' tudi tako, da ga razvrednotijo. Tako je to hotela narediti Nemčija po prvi svetovni vojni, ko je morala plačati zmagovalcem svoj vojni dolg. Njihov scenarij je bil razvrednotiti valuto, v kateri je bil nominiran dolg, ter ga tako praktično zelo enostavno poplačati. Posledica je bila hiperinflacija in veliko obubožanje gospodarstva in prebivalstva. Danes je večina državnih dolgov v obveznicah in bi se z inflacijo oz. hiperinflacijo lahko realno zmanjšali. Vendar je potrebno vedeti, da se ob veliki inflaciji zmanjša vsako premoženje z fiksnim donosom. Primer najbolj pogoste državne obveznice z fiksnim donosom. Ob večji inflaciji ali hiperinflaciji zaradi manjše kupne moči denarja najbolj profitira država, ki jo je izdala. Izgubi pa lastnik, ki je obveznico kupil, saj realno dobi na koncu manj denarja kot je zanjo plačal.
Inflacija je pojav naraščanja cen, ki je koristen, če cene rastejo minimalno, v kolikor rastejo prehitro inflacija ni koristna. Vzrok povečane inflacije je skoraj vedno preveliko oz. prehitro povečevanje denarja v obtoku. Vse kaže, ta bo to tudi scenarij, ki bo sledil v prihodnje, saj je malo verjetno, da bodo države zmanjševale svoje dolgove z presežki v proračunih.
Kot vlagatelj, ki nimam veliko vpliva na državne primanjkljaje se moram vprašati kateri scenarij je bolj mogoč in kako investirati svoje prihranke, da se ne bodo razvrednotili oz. da bodo tudi pridobili na realni vrednosti? Na izbiro imam delnice, nepremičnine, obveznice, zlato in srebro, bančni depozit. Mogoče je izbira velika ali pa tudi ne, glede na čase ki prihajajo.